VO PLAMENOT ZA SRE]NA IDNINA

Odlukata za deportacija na Evreite be{e ~uvana kako najgolema dr`avna tajna. Vo prviot ~len od taa monstruozna Odluka stoe{e: "Nedvi`niot imot na site lica so evrejsko poteklo, koi }e bidat iseleni nadvor od zemjata, se prisvojuva vo korist na dr`avata". Vo ovaa Odluka ima i to~ka za na~inot na likvidacija na evrejskata verska op{tina. Za logor bea prisposobeni zgradite na skopskiot Dr`aven monopol, koi{to bea blizu do `elezni~kata linija i pogodni za natamo{en transport na Evreite. S# be{e podgotveno za sobirawe na Evreite od Makedonija. Voznemirenosta me|u evrejskoto naselenie be{e s# pogolema. Iako podgotovkite se sproveduvaa vo najgolema tajnost, preku razni kanali se dozna deka se podgotvuva ne{to protiv niv. Ne se znae{e vo koi razmeri i kade }e bidat internirani - vo Bugarija ili na drugo mesto i se zboruva{e deka }e gi zemat za rabota samo ma`ite. Za logorite na smrtta ni{to ne se be{e ~ulo, nitu nekoj za toa ne{to znae{e. Fa{isti~kiot pe~at i propaganda ka`uvaa samo za vodewe na Evreite na prinudna rabota. Nekolku ve~eri pred deportacijata nikoj ne gi gasne{e lambite. Se {ieja torbi, ranci, se prepravaa dotraenite obleki i ~evli za sekoja eventualnost. Site legnuvaa oble~eni, od strav i stud, so nade` deka najlo{oto nema da se slu~i.

No}ta pome|u 10 i 11 mart 1943 godina gradovite Bitola, [tip i Skopje bea blokirani, a evrejskite naselbi opkoleni so bugarska vojska i policija. Vo ranite utrinski ~asovi na 11 mart zapo~na sobiraweto na Evreite. Za niv toa be{e fatalen den. Od ku}a do ku}a odea po nekolku vooru`eni policajci, agenti i vojnici. Na najgrub mo`en na~in gi skornuvaa od krevetite `enite i decata, bolnite gi tovaraa vo kamioni ili vo {pediterski koli. Policajcite vikaa po niv da si gi zemat site skapocenosti i pari, za{to }e im trebaat za po pat. Pqa~kosuvawe nastana u{te na samoto mesto vo ku}ite, pri sobiraweto na Evreite. Toa prodol`i na `elezni~kite stanici vo Bitola i [tip, a potoa i vo Dr`avniot monopol vo Skopje. Monopolot be{e adaptiran kako prifaten koncentracionen logor. Vo logorot im be{e odzemeno re~isi s#: pari, prsteni, ~asovnici, lekovi, sapuni, }ebiwa, mantili, s# {to im se saka{e na fa{isti~kite agenti. Vo nehigienskite i valkani prostorii Evreite bea smesteni i od 300 do 500 lu|e vo edna soba, na goli {tici, bez pokriv i ogan. ^etiri dena ne dobija nikakva hrana. Nema{e voda za piewe, a za miewe nikoj ne ni pomislil. Gi pu{taa samo edna{ dnevno nadvor, zgrada po zgrada, i toa polovina ~as. Site Evrei od Makedonija bea deportirani vo logorot "Treblinka" vo Polska, kade {to bea zadu{eni vo gasni komori. Od "Treblinka" ne se vrati nikoj, ne ostana nitu eden svedok da raska`e za stravotiite na uni{tuvaweto na evrejskoto naselenie od Makedonija. Dokumentite sami za sebe zboruvaat kolku straotna be{e sudbinata na eden narod, do kade ode{e dehumanizacijata na ~ovekot, do kade fa{isti~kite zlostornici go poni`ija i go zasramija ~ovekot za i samite da se degradiraat dotamu {to `ivi nevini deca i lu|e da frlaat vo ognot na krematoriumite. Vo niv postapno bea uni{teni re~isi site Evrei od Makedonija. Taka, logorot "Treblinka" stana zaedni~ka grobnica na 7.132 Evrei od Makedonija. Samo mal broj Evrei uspeaja na razni na~ini da ja izbegnat tragi~nata sudbina na svoite sonarodnici i bliski.

Vo momentov vo Evrejskata zaednica ~lenuvaat okolu dvesta ~lenovi. Inspirirani od oskudnosta na artefakti od zbirkata na Muzejot na grad Skopje koi go prezentiraat postoeweto na Sefardskite Evrei, kako i nivoto na so`ivot so preostanatite etni~ki grupacii vo multietni~kata slika na gradot, Muzejot na grad Skopje izraboti proekt nasloven "Menora - Geneza na evrejskite zaednici vo Makedonija". Nositel na Proektot e arhitekt Jasminka Nami~eva.

Proektot zapo~na od april 2000 i trae{e do septemvri istata godina, a be{e finansiran od FARE - programata za razvoj na kulturata i Ministerstvoto za kultura na Makedonija. Vo tekot na tie pet meseci, ekipata sostavena od stru~ni lica od Muzejot na grad Skopje, kako i od nadvore{ni sorabotnici, ima{e zada~a da napravi sobirawe na podatocite od arhivite i bibliotekite od Republika Makedonija, kako i da napravi uvid na podatoci koi{to se nao|aat vo muzeite vo svetot, odnosno najgolem akcent se svrte na muzeite vo Izreal. Site sobrani podatoci gi sistematiziravme i gi obrabotivme kompjuterski, so toa {to gi smestivme vo edna baza na podatoci podgotveni za veb-stranica na Internet, koja funkcionira od 22 noemvri minatata godina. Taka, osnovnata ideja za zapo~nuvaweto na ovaa rabota be{e da se formira eden informativen punkt vo ramkite na Muzejot na grad Skopje koj postojano }e dava informacii na zainteresiranite gra|ani i posetiteli za postoeweto na Evreite vo Makedonija, veli Nami~eva.

Taa istaknuva deka idejata za postavuvawe na eden vakov proekt poteknuva od istra`uvawata koi gi zapo~na edna grupa lu|e zaradi rekonstruirawe na evrejskoto maalo vo Skopje.

Poto~no, pri obidite da se napravi rekonstrukcija na ovoj del od gradot, konstatiravme deka prvo e neophodno da imame {to pove}e podatoci za samiot arhitektonski izgled na maaloto vo Skopje, me|utoa neophodni bea i mnogu drugi podatoci, dodava Nami~eva. Poradi toa, pristapivme kon istra`uva~kata aktivnost i konstatiravme deka site podatoci koi{to postojat vo dr`avava se prili~no rastureni po mnogu kulturni institucii. Zatoa vo ovoj del od Proektot se vklu~eni lu|e od razli~ni profili i toa etnolog, istori~ar na umetnost, kompjuter-operator. Vo rabotata kako konsultanti gi imavme lu|eto koi aktivno se zanimavaat so prou~uvawe na ovaa materija - @amila Kolonomos i Vera Vangeli.