KULTURA

Vawa Lazarova, verna na makedonskiot melos

NOSTALGI^NIOT GLAS POTSETNIK NA TAGOVNO VREME

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Pri~inata poradi koja ne snimav kaseti be{e toa {to ne sakam da peam novokomponirani narodni pesni. Sakam da si ostanam verna na narodnata izvorna pesna od narodot tvorena, veli Vawa Lazarova
  • Moram da priznam deka ima dobri peja~i, no nemaat dobri pesni. Zo{to moraat da zemaat i prerabotuvaat pesni so turski, gr~ki, romski melos, a imame tolku na{i makedonski pisateli kako {to e Bla`e Koneski, ili pak Petre M. Andreevski koj s# u{te tvori, koi ni ostavile vo nasledstvo prekrasni pesni

Maloto devoj~e-kumanov~e, sega prekrasna `ena, so svoite detski o~i qubopitno gi vpiva{e nekoga{nite sliki isprepleteni so raznobojni nosii svrzani vo edno oro bez kraj. Se}avaj}i se na ~estite sedenki pred nivniot dom, milozvu~niot glas na nejzinata majka sploten so prirodata, primamija vo nejzinite o~i izvesna taga i nostalgija. Vo tie momenti, na tie sedenki bile ka`uvani mnogu anegdoti i prikazni od koi se sozdavaa mnogu novi pesni koi govorea i govorat za pe~albarstvoto, za komitite, za qubovta, za tagata i makata na makedonskiot narod. Pesnite koi zboruvaat za edno minato, za edna istorija, za vistinskoto postoewe na eden narod predizvikuvale kaj lu|eto `elba od koleno na koleno, niv da gi prenesuvaat na svoite naslednici.

Makedonskiot narod bil 500 godini pod tursko ropstvo i ne mo`el jasno i glasno, kako denes, da iska`e nitu taga, nitu radost, tuku igrata, pesnata i narodnata nosija simboli~no go odbele`ale toa tegobno vreme. Tokmu zaradi toa gospo|ata Vawa Lazarova ostana verna na makedonskiot naroden melos.

IGRA I PESNA

Gospo|a Vawa Lazarova doa|a vo Skopje da ja izu~i u~itelskata {kola, no qubovta kon igrata i pesnata ja naso~uvaat vo eden drug pravec.

Vo vremeto koga vo teatarot se igra{e "Dundo Maroe", Meri Bo{kova ja ispea pesnata "Legnala \ur|a", veli Lazarova. Ottoga{ taa pesna mi se vsadi vo srce i vo sekoj moment si ja peev. Tokmu so taa pesna nastapiv za prvpat na eden jugoslovenski festival koj se odr`uva{e vo Belgrad i ja osvoiv prvata nagrada. So peewe se zanimavav u{te od detstvo, no sekoga{ vo hor, ne peev vo duet ili pak solo. Iskreno da vi ka`am mi be{e sram da peam sama i zatoa be{e bum koga slu{naa deka Vawa Lazarova pee na radio.

Nejzinata `elba da prodol`i da sviri na violina be{e prekinata poradi patrijarhalnoto vospituvawe.

Vo toga{noto u~ili{te "Wego{", sega{no "Pestaloci", kako u~itelka ima raboteno mal period zatoa {to se vrabotuva kako horistka vo Prvata makedonska opera.

No, po nekolku godini gledaj}i gi i voodu{evuvaj}i im se na igraorcite od "Tanec" koi gostuvaa vo Kumanovskiot teatar, kaj mene povtorno se razbudi `elbata i qubovta kon narodnite ora, taka {to ja potisnaa operata, veli gospo|a Vawa. Sledea godini pominati vo "Tanec" kako igraorka i pesnopojka. Za vreme na mojata profesionalna rabota jas go vodev i Kulturno-umetni~koto dru{tvo "Makedonija", a potoa KUD "Biljana" pri Sojuzot na slepite. Sum sorabotuvala i so Stevo Teodosievski so kogo imam snimeno edna plo~a. Pri~inata poradi koja ne snimav kaseti be{e toa {to ne sakam da peam novokomponirani narodni pesni. Sakam da si ostanam verna na narodnata izvorna pesna od narodot tvorena. Ne bi mo`ela da izdvojam koja od site tie pesni mi e najdraga, zatoa {to sekoja od niv na nekoj na~in si ima svoja ubavina. Site tie imaat dobri tekstovi koi sodr`at vistinska `ivotna prikazna za pe~albarstvoto, za komitite, za qubovta, za tagata i makata. Patriotskite pesni, isto taka, gi sakam i ponekoga{ gi peam, no se znae majstor za tie pesni e mojata draga prijatelka Vaska Ilieva.

"RITMISTIKA"

Festivalite voop{to ne gi ni sledam zatoa {to na niv se peat novokomponirani pesni. Ne sakam so ova da gi navredam moite kolegi, bidej}i, na nekoi od niv, tie festivali i novi pesni im se `ivot, odnosno finansiski izvor, no }e povtoram deka voop{to ne sum zainteresirana osobeno za festivalite, veli Vawa Lazarova. Moram da priznam deka ima dobri peja~i, no nemaat dobri pesni. Zo{to moraat da zemaat i prerabotuvaat pesni so turski, gr~ki, romski melos, a imame tolku na{i makedonski pisateli kako {to e Bla`e Koneski, ili pak Petre M. Andreevski koj s# u{te tvori, koi ni ostavile vo nasledstvo prekrasni pesni.

Spored gospo|a Lazarova, od tie tekstovi treba da se pravat melodii koi }e go potenciraat na{eto makedonsko podnebje. Ne e protiv festivalite, no nejzinata zabele{ka be{e deka pokraj novokomponiranite pesni, starogradskite i izvornite narodni pesni kako da se zapostaveni, kako da se vo senka.

Pred nekolku godini sorabotuvav so grupata "Anastasija" i toga{ izdadovme disk i kaseta za filmot "Pred do`dot" od Mil~o Man~evski, kade {to ja peev "So maki sum se rodila". Eden gospodin od Turcija ja slu{nal ovaa pesna i se obratil na "Anastasija" baraj}i me mene da snimam. Taka ovaa pesna e vmetnata i snimena vo tri filma, "Makedonskiot del od pekolot", "Pred do`dot" i vo turski film, veli Vawa Lazarova.

Slu{aj}i ja nejzinata interpretacija na pesnata "So maki sum se rodila" gospodinot Ivo Jankovski, od izdava~ka ku}a "Treto uvo", sega{niot menaxer na Vawa Lazarova mu predlo`il na soprugot na gospo|a Lazarova da napravat eden proekt. Vo snimaweto na "Ritmistika", spoj na modernata so tradicionalnata muzika, zastapeni se pove}e na{i poznati muzi~ki imiwa: Vlatko Stefanovski, Risto Vrtev, "Kismet", Kiril Man~evski itn. Tokmu so ovoj album gospo|a Lazarova se zakiti so dve nagradi, nagrada za najdobar spot i nagrada za najprodavan disk vo Makedonija. "Ritmistika" sodr`i devet prekrasni makedonski izvorni pesni me|u koi se "Kirajxi~e", "Stojne bre mome ko~ansko", "Tamu le dolu voda mi te~e{e", "Katerino krotko jagne" i drugi.