INTERVJU Stanko Vladimirov, gradona~alnik na Op{tina Zletovo ]E SE VKLOPIME VO REGIONALNATA PODELBA [TO ]E JA PREDVIDI DR@AVATA Razgovarala: @aklina MITEVSKA
O p{tinata "Zletovo" e mlada op{tina, koja{to nastana so poslednata reorganizacija na op{tinite vo Republika Makedonija. Taa broi 3.500 `iteli so 10 naseleni mesta i toa: Dreveno, Lesnovo, Tursko Rudari, Bune{, Ratevica, Tripatanci, Jami{te i Zeleni Grad. Vo Op{tinata `iveat samo Makedonci. Nejziniot aktuelen gradona~alnik doa|a od redovite na VMRO - DPMNE. Vsu{nost ovaa partija ima mnozinstvo vo Sovetot na Op{tinata. Problemi nemalo nitu pri konstituiraweto na Sovetot, nitu potoa, odnosno koga se donesuvaat odluki.MS: Gospodine Vladimirov, vo kakva sostojba ja zateknavte Op{tinata "Zletovo" koga dojdovte za nejzin gradona~alnik, kolku napravi prethodnata vlast za podobruvawe na nejziniot izled i {to Vi ostavija vam da realizirate? VLADIMIROV: Ova e moj prv mandat. Pred mene Op{tinata ima{e gradona~alnik od sega{nata opozicija, t.e. od Socijalisti~kata partija, i ~lenovite na Sovetot bea od sega{nata opozicija t.e. od SDSM i od Socijalisti~kata partija. Kako `itel na Op{tinata "Zletovo" od mandatot na prethodniot gradona~alnik voop{to ne bev zadovolen. Toa vsu{nost be{e i mototo poradi koe se kandidirav za gradona~alnik. Se {pekulira{e deka vo prvite dve godini od negoviot mandat sega{nata opozicija ne mu davala poddr{ka i ne mu pra}ala pari, ne mu odobruvala proekti. No, toga{ vo prvite dve godini tie bea na pozicija i centralnata vlast be{e nivna. Sepak i vo prvite dve i vo poslednite dve koga dojde do promena na centralnata vlast vo na{ata Op{tina ni{to ne se napravi. Tokmu od tie pri~ini jas se nafativ da bidam kandidat za gradona~alnik, a i naselenieto me izbra u{te vo prviot krug. MS: Na koi problemi vo Op{tinata "Zletovo" }e im dadete prioritet vo re{avaweto? VLADIMIROV: Pred da se kandidiram za gradona~alnik od VMRO -DPMNE izgotviv programa. Normalno, vo ovoj kratok period otkako sum gradona~alnik, del od programata e realiziran, a del treba da se realizira vo narednite ~etiri godini. Te{ko e da se ka`e {to treba da se izgradi prvo, a {to podocna. Mojata programa ne e zatvorena, taa e otvorena za site idei i predlozi na gra|anite na Op{tinata "Zletovo", taka {to mojata programa }e se dopolnuva za celiot moj mandat. Za nekoi raboti moram da bidam malku neskromen, bev siguren deka gra|anite }e me izberat za gradona~alnik, bidejki jas istovremeno sum i generalen direktor na rudnici "Zletovo" od Probi{tip. Ovaa rabotna organizacija vrabotuva 1. 600 lu|e od Op{tinata "Zletovo" i Op{tinata "Probi{tip", pa zatoa del od programata i aktivnostite bea zapo~nati u{te pred mojot izbor, za vreme na izborot i sega. RE[AVAWE NA PROBLEMITE MS: Prvo go asfaltiravte regionalniot pat koj gi povrzuva dvete op{tini "Zletovo" i "Probi{tip" od naselenoto mesto Ratavica do Probi{tip. VLADIMIROV: Toa e asfaltiran regionalen pat od 3,8 kilometri, a so nego Zletovo e dobli`eno do Probi{tip vo eden pravec za devet kilometri, ili za devetnaeset vo dvata. Mislam deka napravivme golemi za{tedi i mnogu dobra rabota {to uspeavme da go asfaltirame patot, se razbira so nepovratni sredstva od Biroto za nedovolno razvieni podra~ja. Ne pomalku zna~ajno e i otpo~nuvaweto na patot od glavnata delnica koja go spojuva Zletovo kako op{tina so hidrosistemot "Zletovica". Toa e naselenoto mesto Jani{te. Stanuva zbor za nekade 4-5 kilometri pat koj naskoro }e bide zavr{en. Mislam deka toa e dobra rabota, bidej}i vo naselbata Jami{te `iveat gra|ani koi se so postojano mesto na `iveewe vo Op{tinata "Zletovo", tie se rudari so beneficiran sta` koi za vreme na vikendot, se vra}aat vo Jani{te. Tamu gi obnovuvaat ku}ite, taka {to ovoj pat vo najskoro vreme }e bide zavr{en. Go izgradivme mostot na rekata Zletovica koj ja povrzuva Ratevica so Dra~ i Bune{. Tuka e i izgradbata na rezervoarot vo Mesnata zaednica "Lesnovo" i filter-stanicata, a pri kraj e i razvodnata mre`a niz naselenoto mesto Lesnovo, taka {to Lesnovo, kako naseleno mesto, vo idnina }e pie ~ista i zdrava voda. Vo zavr{na faza e i priklu~uvaweto na mesnata zaednica "Dreveno" kon ovoj rezorvoar vo Lesnovo, taka {to i tuka vo najskoro vreme }e bide re{en problemot so vodata. Prezedovme aktivnosti za pokrivawe na nekoi u~ili{ta, pred s# u~ili{teto vo naselenoto mesto "Tursko Rudari". Imame pomo{ od razni donacii, pred s# od UNICEF, imame odobreno oprema za osposobuvawe, po edna u~ilnica vo naselenite mesta za decata od pret{kolska vozrast, koi imaat problemi so transportot ili finansiite, da mo`at da doa|at vo gradinkata vo Zletovo i Probi{tip. Ima odredeni lica koi po nekolku ~asa vo nedelata }e gi educiraat decata. Tuka e aktivnosta na Odborot za kultura vo Op{tinata "Zletovo", potoa uspeavme da formirame gradska centralna biblioteka vo Zletovo za koja s# u{te ne se znae dali }e bide vo ramkite na Domot na kulturata vo Probi{tip ili vo Zletovo, no vo najskoro vreme bibliotekata treba da po~ne so rabota. Planirame da otvorime Kulturen centar vo Op{tinata "Zletovo" vo ~ii ramki bi trebalo da funkcionira bibliotekata, potoa planirame da oformirime centar za stranski jazik, pred Nova godina dobivme sredstva za rekonstrukcija na cevkovodot niz Zletovo, koj e zastaren. Del od tie sredstva se odobreni od Me|unarodniot centar, a del se sopstveni sredstva. Vo idnina }e izrabotuvame proekti koi se vo interes na gra|anite na Zletovo, a za koi treba da se baraat sredstva. MS: Osven komunalnite i infrastrukturnite problemi, so koi drugi problemi se soo~uvaat gra|anite na Zletovo? VLADIMIROV: Gra|anite na Zletovo se soo~uvaat i so problemot na nevrabotenost. Jas rekov deka sum generalen direktor na Rudnicite "Zletovo - Probi{tip" i ova e mojot vtor mandat. Za na{ata osnovna dejnost koja e povrzana so prerabotka na ruda, ima{e nedostakok na rabotna sila. Za ovoj period vrabotivme nekade okolu 300 lu|e, od koi okolu 60 do 70 otsto se od Zletovo. Problemot so vrabotenosta i natamu ostanuva. Za `enskiot pol otvoreni se dve tekstilni privatni pretprijatija kade {to rabotat okolu 100 `eni. Normalno, kaj niv e prisuten problemot so prodol`eno rabotno vreme, a mala plata. Sigurno deka na{ata Op{tina so padot na proizvodstvoto vo rudnici "Zletovo" i so fabrikata za baterii, se soo~uva so socijalniot problem. No, uspevame nekako na tie najzagrozeni semejstva da im pomogneme kolku {to mo`eme. PARTISKATA PRIPADNOST NE E VA@NA MS: Kolku Op{tinata "Zletovo" e centralizirana, odnosno decentralizirana? VLADIMIROV: Op{tinata "Zletovo" e mlada op{tina, a vo zgradata na Op{tinata rabotat dve lica. Site raboti, za koe bilo ministerstvo, se vo Op{tinata "Probi{tip", taka {to site potrebi gra|anite gi koristat od ministerstvata vo Probi{tip. So povrzuvaweto na lokalniot pat Zletovo - Probi{tip tro{ocite se namaleni. MS: To~ni li se {pekulaciite deka op{tinite ~ii{to gradona~alnici & pripa|aat na vlasta dobivaat pove}e pari? VLADIMIROV: Jas takva informacija nemam. Nie kako gradona~alnici toa ne sme go po~uvstvuvale i nemame takov vpe~atok. Mislam deka pomo{ta {to od dr`avata ja dobija site op{tini e realna. Za na{ata Op{tina mo`eme da ka`eme deka pomo{ta ne e nitu malku, nitu mnogu. Nasledivme mnogu neplateni smetki, osobeno za struja i skoro 70 osto od dobienite sredstva gi dadovme na "Elekstropanstvo". Mislam deka dr`avata, Ministervoto za finansii ima drugi kriteriumi pri raspredelbata na sredstvata. Vo na{ata Op{tina ima `iteli i od drugi partii i jas kako gradona~alnik, a veruvam deka i vie }e se soglasite, site tie treba da `iveat, zatoa {to site zaedno pridonesuvame za Op{tinata "Zletovo". Partiskata pripadnost ne treba da se gleda. Buxetot na Op{tinata na se ostvaruva. Se ostvaruva 50 - 60 otsto na krajot na godinata, a vo po~etnite meseci - pet do {est. Na{ite tro{oci se mali, malku vraboteni taka {to mislam deka so problemot na finansiraweto nema da se sudrime. MS: Dali Op{tinata "Zletovo" mo`e da funkcionira kako samostojna Op{tina ili pak so najaveniot Predlog zakon za teritorijalna podelba treba da se priklu~i kon nekoja druga, na primer Probi{tip? VLADIMIROV: Op{tinata "Zletovo proizleze od Op{tinata "Probi{tip" i delbeniot bilans ne e napraven. Jas bi se soglasil so onaa koncepcija za koja Ministerstvoto ili nadle`nite organi }e se odlu~at. Dokolku se oceni deka na{ata Op{tina ne treba da bide posebna, li~no ne bi imal ni{to protiv. No, dokolku eventualno se slu~i takvo ne{to, toa bi bilo po ~etiri godini. Siguren sum deka za ovie ~etiri godini mojata programa bi trebalo da se realizira i mislam deka }e bideme zadovolni. Smetam deka toa dr`avata }e go ima predvid. Vo sekoj slu~aj }e se vklopime vo onaa regionalna podelba, koja }e ja predlo`i dr`avata. |
|