GOLEMA "UTKA" NA MAKEDONSKATA ISTORIOGRAFIJA

Tema na ovoj tekst e prviot tom od edicijata "Istorija na makedonskiot narod, Makedonija od praistorijata do potpa|aweto pod turska vlast (1371 g.)", koj denovive izleze od pe~at.

Zad ovoj Proekt stoi Institutot za nacionalna istorija i tokmu zatoa interesot kon nego e opravdan i o~ekuvawata se golemi. Vo novata na{a istorija se o~ekuva deka }e dojde do izraz kvalitativniot i kvantitativen napredok na makedonskata istoriografija vo poslednite tri decenii, pretstaven vo edna sinteza koja bi bila podednakvo sposobna da se nosi so najvisokite svetski dostignuvawa vo oblasta na istoriografijata, kako i na makedonskiot ~itatel da mu go pretstavi negovoto minato vo dostapna forma.

Tolku pogolemo e razo~aruvaweto koga }e go otvorite prviot tom.

Pred nas e obemno, luksuzno izdanie, so ne mnogu dobro re{enie na koricata. Vpe~atokot za obemnosta pominuva vo klaustrofobija koga }e go razlistame. Toa se 670 stranici tekst, no vo prored 33 reda na stranica, {to se sveduva na okolu 430 - 450 stranici normalen tekst. Goleminata na bukvite sozdava vpe~atok deka e toa kniga za deca ili lu|e so problemi so vidot. Za da bide u{te potesno, vo ovoj tom e opfatena istorijata na Makedonija od praistorijata do 1371 godina! Navistina, vo sporedba so prvata istorija ovde ima seriozen kvantitativen napredok vo odnos na antikata (namesto 36, ovde imame 243, odnosno 170 normalni stranici), kako i izvesen, ne mnogu golem napredok vo odnos na sredniot vek. No, so toa dobroto zavr{uva i prodol`uva lo{oto.

Koga pominuvame na sodr`inata, prvoto {to ne mo`eme da go razbereme e zo{to seta ovaa ogromna materija e stavena vo samo eden tom. Imeno, ovde izgleda e onoj "izguben" tom od prvonajavenite sedum. Normalno e da se o~ekuva deka anti~kata istorija na Makedonija, koja e izvonredno bogata, }e bide pretstavena vo poseben tom. Nesoodveten e i podnaslovot: "Istorija na makedonskiot narod od praistorijata do potpa|aweto pod turska vlast (1371 g.)" koga vo 1371 g. Makedonija ne potpadnala pod turska vlast. Vsu{nost toga{ Turcite ne vladeat nikakov del od Makedonija. Ne e jasno i zo{to za kraj na na{ata srednovekovna istorija se zema 1371 g. koga za nejzin kraj i za po~etokot na osmanliskiot period normalno se zema 1395 g., godinata na kone~noto potpa|awe pod Turcite. Taka imame kapitalna gre{ki u{te vo podnaslovot.

Golemo iznenaduvawe pretstavuva toa {to tekstot ne e "obremenet" so nitu edna fusnota! Osven od fusnoti, knigata e li{ena i od indeks na poimi i imiwa, nema nitu edna mapa, {ema na bitka, rekonstrukcija na vojnici, ku}i ili gradovi, geneolo{ki tablici na dinastii, nema hronolo{ka tablica itn. Slikite isto taka ne zadovoluvaat (na primer, mo`eme da sretneme crno-bela fotografija na Ohridskata tvrdina, vo sekoj kiosk mo`eme da najdeme podobra). Poso~enata bibliografija na krajot od knigata e prili~no obemna, no pri otsustvo na fusnoti sekoga{ postoi somnevawe deka taa e samo mehani~ki navedena, no ne i koristena. Pritoa, literaturata e navedena mnogu neprakti~no pri {to zaedni~ki, po azbu~en red, se staveni i naslovite na kirilica i onie na latinica, namesto odvoeno, poradi razli~niot redosled na bukvite vo dvata azbu~ni sistema.

Za na{e iznenaduvawe, vo koristenata literatura za anti~kiot period naidovme i na knigite na Vasil Tupurkovski, koi se so popularen, a ne strogo nau~en karakter. Ostanuva vpe~atokot za nabrzina pretupana i povr{na rabota.

Potoa, me|u avtorite na anti~kiot del ne mo`eme da go vidime imeto na nitu eden na{ ili stranski specijalist za anti~ka istorija. Zaobikoleni se doktori na nauki kako Nade Proeva, Eleonora Petrova, Vera Bitrakova - Grozdanova itn., za ovoj del da go pi{uvaat Branko Panov i negoviot sin Mitko Panov i dvajcata stru~waci za sreden vek, pritoa vtoriot so samo magisterska stepen. Rezultatite kako {to mo`e da se o~ekuva se katastrofalni.

Ne mnogu porazli~na e situacijata i so materijalot za sredniot vek, koj koga }e go isklu~ime delot za kulturata e pi{uvan skoro isklu~livo od Branko Panov (nemu mu pripa|aat 243 + 15, od vkupno 278 stranici posveteni na srednovekovnata istorija), a poznatiot medievist (sega pokoen) Stjepan Antoljak e zastapen so samo 20 stranici svoj tekst i 15 vo koavtorstvo so B. Panov. Ne se vklu~eni doktorite na nauki za ovoj period kako Kosta Axievski, Aleksandar Atanasovski, Mile Bo{kovski i dr.

Poglednato statisti~ki, od vkupniot tekst na tomot, 61,7 otsto mu pripa|a na Branko Panov (plus 2,3 otsto vo koavtorstvo), 22,15 otsto na Mitko Panov, a na preostanatite {est avtori (Stjepan Antoljak, Mihajlo Georgievski, Tome Sazdov, Bla`e Koneski i Sotir Gulabovski) vkupno 13,8 otsto! Koga }e go vizirame samo istoriskiot del, }e konstatirame deka na tandemot Panovi mu pripa|a 93,34 otsto od tekstot, a na drugite odvaj 6,66 otsto!

Seto toa ne mo`e da ne ostavi lo{ vpe~atok. Voobi~aeno e vo takvi proekti da se vklu~uvaat {to pogolem broj specijalisti pri {to sekoj ja obrabotuva svojata konkretna oblast. Vo konkretniot slu~aj avtorite se vsu{nost dvajca, i toa ni oddaleku ne se najsoodvetnite. Sepak, seto toa ne bi imalo pogolemo zna~ewe ako sodr`inata e na neophodnoto nivo. No, za `al, ne e taka. Ovde }e gi razgledame nakuso samo istoriskite delovi, prepu{taj}i mu na drug poupaten da se zanimava so delot za kulturata.

Vo delot za kulturata }e zabele`ime samo nekolku raboti. I vo ovoj del dominiraat dvajcata Panovi so 43,5 otsto od materijalot: za kulturata vo anti~ka Makedonija pi{uva Mitko Panov, namesto nekoj na{ specijalist od istorija na umetnost ili arheolog, a na delot za anti~ka muzika avtor e Sotir Golabovski, koj kolku {to mi e poznato e specijalist za srednovekovna, crkovna muzika.

U{te vtorata re~enica vo knigata e gre{ka. Se tvrdi deka jadroto na makedonskata dr`ava "vo po~etokot go so~inuvala oblasta me|u rekite Ludija (Meglenica) i Aksij (Vardar)" kade bile postaveni nejzinite temeli, a poznato e deka ovaa teritorija potpa|a pod Makedonija podocna, dodeka prvata teritorija e na sever od Olimp i okolu dolniot tek na Haliakmon (Bistrica), kade se nao|a i prvata prestolnina Ajga.

U{te na prvata stranica mo`eme da naideme na zabuna, koga avtorot }e konstatira deka: "Vo geografski pogled Anti~ka Makedonija go zafa}ala severoisto~niot del na Balkanskiot Poluostrov", {to vsu{nost soodvetstvuva na Dobruxa. Za da bide seto ova u{te pointeresno, nekolku reda pogore se tvrdi deka: "Drevna Makedonija zazema centralno mesto na Balkanskiot Poluostrov". Geografijata za B. Panov e "temna Indija". Toa toj go poka`uva pove}e pati, koga tvrdi na primer deka: "Na istok Makedonija bila oddelena od Trakija so planinskiot masiv na Balkanite, nare~en Hemus (Stara Planina). Od ovoj planinski masiv se izdvojuvaat dva visoki grebena: severniot Hemus i jugoisto~niot Rodopite, koi se protegale do Egejskoto More" (str.18). Geografskite gre{ki se mnogu. ]e navedeme u{te tri lapsusi, deka "Botietida se nao|ala ju`no od Makedonija" (str. 34), koga taa e vsu{nost na sever od nea; identifikuvaweto na planinata Kerkine (male{evsko - ogra`denskiot masiv) so Karadag (str. 52) i od srednovekovieto deka: "oblasta Voleron ... se prostirala na sever od Rodopite i ju`no od Egejsko More..." (str. 373).

Zbunet e avtorot i za teritorijalniot raspored na plemiwata, poka`uvaj}i povr{no poznavawe na problemot pod nivoto na prose~en student. Za u`asniot stil nema smisla da zboruvame, ~itatelite sami }e se ubedat. ]e pomineme na pokonkretni pra{awa.

Ovde mo`eme da otkrieme deka Makedoncite i drugite plemiwa vo anti~ka Makedonija se avtohtoni i predindoevropski (!?) plemiwa (str. 34), na {to }e se nasmee sekoj koj kolku-tolku e zapoznat so ova pra{awe. Ovde tie gi do~ekale anonimnite indoevropski plemiwa pod ~ie vlijanie (i pod vlijanie na makedonskite sosedi Grcite, Trakijcite, Ilirite, Epircite koi "pripa|ale vo indoevropskata etnolingvisti~ka grupa" (str. 37 - 38), prifatile dosta elementi vo jazikot, pa taka toj mo`e da se smeta za indoevropski (?!). Spored toa izleguva deka me|u sosedite i Makedoncite postoela ogromna "etnolingvisti~ka" razlika {to ne e to~no. A i samoto sfa}awe deka: "Makedonskiot jazik pripa|al na semejstvoto indoevropski jazici, bidej}i osven golem broj elementi od dijalektite na predindoevroskite plemiwa na Makedonija sodr`el i brojni elementi od indoevropsko poteklo... " (str. 39) e sme{no. Pripadnosta na jazikot kon edna ili druga grupa se opredeluva spored negovata struktura, a ne spored nekakvi elementi (bez da zboruvame deka ovde i neupateniot ~itatel }e dojde vo logi~kata dilema, ako jazikot sodr`el brojni elementi i od dvete grupi na jazici, zo{to da se opredeluva kako indoevropski, a ne da re~eme "predindoevropski"?).