|
INTERVJU Mitre Arsovski, general vo penzija OVA E AGRESIJA VRZ MAKEDONIJA! Razgovaral: Qup~o PAN^EVSKI
MS: Gospodine Arsovski kako ja ocenuvate bezbednosnata sostojba na severnata granica, pa i na celata teritorija na Makedonija vo momentov? ARSOVSKI: Republika Makedonija se nao|a na golem ispit vo domenot na bezbednosta. Mora da se istakne deka taa e suverena dr`ava so sopstven Ustav i zakoni, priznata od strana na me|unarodniot faktor, so razre{eni i priznati me|unarodni granici. Me|utoa, ovie fakti ne im odat vo prilog na nekoi ekstremni grupi koi si zamisluvaat deka mo`at da lovat vo matno. Nekoi od niv s# u{te mislat deka teritorijata na Makedonija ne e definirana, pa zatoa se obiduvaat so odnapred podgotveni planovi da ja delat. Ova {to se slu~uva sega na severnata granica e del od tie op{ti planovi za sozdavawe na ~isto etni~ki prostori so namera tie da bidat del od nekoja zamislena golema dr`ava. Ovaa konstatacija ja potkrepuvaat najsve`ite izjavi na nekoi "politi~ari" vo Makedonija i nadvor od nea koi ne ja priznavaat neodamna potpi{anata spogodba so SRJugoslavija za definirawe na granicata. Spored niv Makedonija bi trebalo za toj problem da razgovara so vlastite od Kosovo kako taa teritorija da e priznata dr`ava. Ovie manipulacii odat do beskraj i pokraj protiveweto na me|unarodnata zaednica. Nema stabilnost, sigurnost i miren `ivot ako del od teritorijasta na RM e agresirana i ako istata ja kontroliraat tu|i vooru`eni grupi. Ovie fakti n# upatuvaat na toa deka bezbednosta vo Makedonija mora da se oceni kako nestabilna so mo`nost taa da se vlo{i ako ovoj problem ne se razre{i {to poskoro. Ovaa agresija mo`e da se nare~e i zlostorstvo protiv ~ove{tvoto.MS: Dali eskalacijata na nastanite vo Ju`na Srbija }e predizvika "domino efekt" i prelevawe na voenite dejstva na na{a teritorija? ARSOVSKI: Kakvi bilo vooru`eni sudiri vo sosedstvoto i nivno eskalirawe mo`at da dovedat do "domino efekt" i da se preleat na na{a teritorija. Vakviot efekt mo`e da se o~ekuva osobeno koga tie vooru`eni grupi se od ista etni~ka pripadnost, so isti celi, so poddr{ka na nekoi institucii odvnatre i odnadvor i koga se zatvoraat o~ite pred nivnite aktivnosti. Site sme svesni deka sekoja bolest, pa i ovaa mora mnogu brgu da se le~i, da se definiraat nivnite celi i {to e mo`no poskoro da se prezemat adekvatni merki za uspe{no le~ewe, a s# so cel da se spre~i nejzino metastazirawe. Vo ovoj slu~aj se zatvoraat i o~ite i u{ite, vlasta dolgo vreme n# ubeduva{e deka nema teroristi~ki grupi, deka bezbednosta e stabilna, pa sledstveno na toa ne se prezemeni pravovremeni merki. Sega vlasta mora da ja poka`e svojata volja i cvrstina, za da go vrati izgubeniot suverenitet i teritorijalniot integritet vrz del od sopstvenata teritorija. MS: Zo{to sostojbite vo Ju`na Srbija se povrzuvaat so integritetot na Makedonija? ARSOVSKI: Nitu eden vooru`en sudir ne e bez plan, dobro podgotven i voden od eden centar. Gra|anite na Makedonija dobro ja pametat iscrtanata karta na "Golema Albanija" od strana na del od ekstremnite Albanci vo koja e zacrtan i del od na{ata teritorija. Vo planovite na "porane{nata" OVK, teritorijata na koja tie pretendiraat podelena e na tri zoni. Tretata zona e nare~ena Karadak i se nao|a tokmu na teritorija na Makedonija. Tuka e i vrskata na teroristi~kite akcii na jugot od Srbija i severot na Makedonija. Problemot e vo toa {to i delovi od Srbija se nao|aat vo ovaa treta zona taka {to teroristite si vojuvaat vo taa zona kako da e edinstvena teritorija. Sledstveno na toa, sostojbite vo Srbija se povrzani so sostojbite vo Makedonija. GRANICA BEZ KONTROLA MS: Kolku NATO e zadol`en za bezbednosta na Makedonija i granicite? ARSOVSKI: Spored Rezolucijata na Sovetot za bezbednost, silite na ON (NATO) zedoa obvrska da gi smirat sostojbite na Kosovo, da ja vratat demokratijata, da gi vospostavat instituciite na vlasta i da ne dozvolat ponatamo{no etni~ko ~istewe..., me|u drugoto, da se gri`at za obezbeduvawe na granicata. Spored toa, NATO vo uloga na sila za bezbednost na Kosovo e obvrzan da gi sledi sostojbite na granicata i pritoa da ja obezbeduva. Toa obezbeduvawe podrazbira i popre~uvawe na nelegalna trgovija, a osobeno popre~uvawe na prelevawe na oru`enite akcii od teritorijata na SRJugoslavija vo Makedonija. Me|utoa, ovaa zada~a ne e izvr{ena, granicata ostana bez kontrola, pa vakviot razvoj na nastanite be{e o~ekuvan. MS: Mo`e li NATO da gi spre~i incidentite na severnata granica i kako go objasnuvate faktot deka najgolemata svetska sila ima problem so nekolku stotina vooru`eni lica? ARSOVSKI: Takva vooru`ena sila kako {to e NATO na Kosovo, so golem voen potencijal, sovremena, sofisticirana i so specijalna voena i policiska oprema, ako se ima volja, mo`e da se popre~i sekakov incident. Za vakva zada~a mora da postojat dobri planovi, stroga disciplina na grani~nata slu`ba i ograduvawe od politi~ki manipulacii. Siguren sum deka silite na NATO mo`at da ja izvr{at ovaa zada~a. MS: Mo`e li da se zatvori granicata? ARSOVSKI: Dobar poznava~ na sostojbite na granicata }e vi ka`e deka taa ne mo`e potpolno da se zatvori i kontrolira ako nema zaedni~ki planovi so edinicite koi ja obezbeduvaat od drugata strana. Slu~ajov poka`uva deka i dvete strani podzaspale, zadocnile i neadekvatno reagirale. Zatoa makedonskata Vlada, Sobranieto i Pretsedatelot na dr`avata moraat da imaat pojasni, poprecizni i pocvrsti stavovi vo barawata upateni do NATO, za toj vo potpolnost da si gi izvr{i svoite obvrski. MS: Dali stanuva zbor za upad ili agresija? ARSOVSKI: Spored postoe~kite definicii za poimot agresija, ovoj akt e agresija. Faktot {to taa vojska e jasno obele`ana, uniformirana i so oznaki, jasno govori deka ne stanuva zbor za izolirana voena formacija, tuku za dobro vooru`ena formacija, so visok moral i so jasni celi. Ovde bi ja dodal i notornata vistina koja ne mo`e nikoj da ja sokrie, a taa e deka del od teritorijata na Makedonija e okupirana, a Pretsedatelot na dr`avata toa go prizna vo izjavata deka tamu nema edinici na Armijata i na MVR. Vakvata sostojba se tolerira bidej}i intervencijata se okarakterizirala kako visoko rizi~na. Zarem ne e pogolem rizik ova {to se slu~i so agresivniot akt i so ubistvoto na trite vojnici. BALKANSKI MENTALITET MS: Koi se celite na agresijata? ARSOVSKI: Agresijata mo`e da ima pove}e celi so delumni ili radikalni re{enija i so pomali ili pogolemi vooru`eni sostavi. Vo slu~ajov celite se jasni: - na RM da ne & se priznae dr`avnosta, a so toa nitu suverenitetot i teritorijalniot integritet; - da se natera RM za severnata granica da pregovara so vlastite od Kosovo kako da e dr`ava so legimitet; - da se destabilizira bezbednosta na RM i da se pottikne me|uetni~ki sudir; - da se otcepi del od teritorijata i pripoi kon Kosovo; - da se posramoti RM pred celiot svet kako dr`ava bez sili za bezbednost i armija. Na ovie celi vo prilog im odat sekojdnevnite transferi vo MVR, reorganizacija vo Armijata i "relaksiranite odnosi". MS: Kolku ARM e kadarna da ja kontrolira situacijata i dali e podgotvena da go brani suverenitetot na dr`avata? ARSOVSKI: ARM mora i mo`e da ja izvr{i postavenata zada~a, potrebna e samo konkretna odluka od civilnata kontrola. Fakt e deka potrebna e reorganizacija spored standardite na NATO, no pritoa mora da se zeme predvid balkanskiot mentalitet so sopstveni karakteristiki i mo`nosti za odbranbeno organizirawe. MS: Se o~ekuvaat li pogolemi konflikti? ARSOVSKI: Ne veruvam deka mo`e da izbie pogolem konflikt poradi stavot na Evropskata unija, da nema ve}e prekrojuvawe na granicite. MS: Pri zaminuvaweto na JNA od Makedonija postoe{e dilema kako da reagira toga{noto makedonsko rakovodstvo. Gospodinot Gligorov be{e obvinet od opozicijata deka premnogu go odolgovlekuva procesot na osamostojuvawe na dr`avava, {to pridonelo za odliv na siot voen arsenal od Makedonija. Dali Gligorov postapi pravilno, ili pak i nie treba{e da reagirame kako Slovenija? ARSOVSKI: Ovoj problem treba da go analiziraat istori~arite. Me|utoa, mislam deka mo`e{e da se napravi i ne{to pove}e, a da ne se predizvika konflikt so toga{nata JNA. No, ova e tema za po{iroka diskusija i elabolirawe. |
|