PRED CUTOT NA PROLETTA

Vremeto si vrvi, ne{tata poleka se menuvaat. Okolnostite se sega malku poinakvi od onie toga{. Pokrainata s# u{te ne e stabilizirana, no toa e rezultat na nea`urnosta i nesposobnosta na etni~kite zaednici i mirovnata misija da sozdadat op{testvo za site. Tenziite, provokaciite i etni~kata netrpelivost s# pove}e se zaostruva i kulminira so novi teroristi~ki napadi vo koi ima `rtvi. Svetot stanuva nemo}en. Odmazda i revan{izam. Vo edni takvi relacii koi momentno se prisutni vo kosovskiot region i vo oblasta na Ju`na Srbija, Makedonija po nekoja moralna etika ne treba i ne smee da se involvira kako subjekt koj bi im gi otpletkuval zamrsenite konci na akterite. Taa so ni{to ne pridonese da dojde do vakva razvrska na krizata koja ne samo {to ne privr{uva, tuku i se zadlabo~uva.

Konceptot za golemi dr`avi propadna u{te na samiot po~etok od negovoto promovirawe vo devedesettite godini. Soni{tata za "Golema Hrvatska" i "Golema Srbija" ostanaa samo soni{ta i ko{mari za onie koi zapo~naa da gi sonuvaat i onie koi igraa nekakva direktna ili indirektna uloga vo seta taa tragedija. Sega ne u~ej}i gi posledicite od minatoto, nekoi }e sonuvaat za "Golema Albanija" koja po sila na ne{tata e samo utopija i bajka so isto taka odnapred predviden neslaven kraj. Akterite po s# izgleda se borat za li~na slava, a ne za slavata na svojot narod zatoa {to so vakvite potezi }e go frlat na buni{te. Pre{evo, Bujanovac i Tanu{evci e samo probniot balon da se vidi dali taa ideja }e za`ivee. Oficijalnite strukturi na Albancite i vo Kosovo i vo Makedonija i vo Ju`na Srbija se distanciraat od provokaciite i terorizmot na pobunetite albanski grupi ne stoej}i na nikakov na~in zad takvite nameri. Toa e mo{ne pozitiven znak i presuden moment za idniot razvoj na okolnostite. Albancite ne ja iskoristija mo`nosta i prednosta pred s# koja ja imaa po zavr{uvaweto na kosovskiot konflikt. Vo svetot bea prika`ani kako `rtvi, nema{e zemja {to ne gi so`aluva{e, me|unarodnata zaednica gi tretira{e isto kako i Evreite vo Vtorata svetska vojna. Sepak, maskite na odredeni grupi padnaa i zad niv se nayiraa licata na lu|e koi celata rabota i vojna ja sveduvaa samo vrz poimot "Golema Albanija". Svetot sega vo niv gleda poinaku, poddr{kata od den na den s# pove}e ja gubat i stanuvaat zalo`nici na samite sebesi. Pre{evo i Tanu{evci se samo alka od spletot na sinxirot koj im go vle~e |avolot za da gi vovede vo vodite na propasta, a zaedno so niv i celiot Balkan. Srbija i Makedonija zasega reagiraat vozdr`ano, iako stanuva zbor za klasi~ni teroristi~ki napadi koi normalniot svet na nitu eden na~in ne gi tolerira. Ohrabruva faktot {to politi~kite partii na Albancite vo Makedonija, posebno DPA, gi osuduva upadite na makedonska teritorija i gi okvalifikuva kako ~in na razo~aranost na odredeni odmetni~ki grupi koi ne sakaat Balkanot da go vidat kako ~ekori po stapkite na mirot, bezbednosta i so`itelstvoto. ]e ja citiram izjavata na potpresedatelot na makedonskiot parlament i visok funkcioner vo DPA, Ilijaz Halimi, koj izjavi: "Nie vo Makedonija sme re{eni da gradime zadni~ka idnina i se razlikuvame od site politi~ki strukturi koi rabotat na Balkanot". Nasproti niv, pak, zagri`uva stavot na PDP spored koj potpi{uvaweto na dogovorot za obele`uvawe na grani~nata linija me|u Makedonija i SR Jugoslavija e voved vo nekakva zategnatost na sostojbite me|u Makedonija i Kosovo, a so toa paralelno zaostruvawe na me|uetni~kite odnosi vo Makedonija.

Edno e va`no. Sostojbata vo Tanu{evci nema nikakva vrska so sostojbata na me|uetni~ki plan vo Makedonija. Taa e osudena od samite Albanci vo Makedonija. Ottuka nejzinata povrzanost so navodnata lo{a polo`ba na albanskoto malcinstvo vo Makedonija e pove}e od laga, duri i opasna. Odmetni~kite grupi rabotat po nekoe scenario za koe i samite ne se svesni {to }e im donese toa scenario. Ne e vreme Balkanot i Evropa da vplovuvaat vo novi konflikti koga na povidok e razvrska na jazlite od minatoto. Do lani ko~nicata za s# na Balkanot bil Milo{evi}. Eve sega go nema. [to e problemot? Verojatno problemot ne bil Milo{evi}, za{to ako e taka deneska }e ima{e mir, a ne ova {to sekojdnevno go gledame. Diktatorot go nema, se pojavija novi zlostornici. Lu|e koi go sakaat nevozmo`noto, koi go napa|aa Milo{evi} za postapkite, a sega istite tie gi pravat nastanite u{te podramati~ni. Me|unarodnata zaednica reagira{e od ostro poostro koga be{e vo pra{awe re`imot vo Belgrad. Zo{to sega ne reagira? Okolnostite se isti duri i polo{i. Srbija brane{e svoja teritorija, Kosovo, a sega se vleguva na tu|a. Pritisocite treba da bidat poostri, a ne vaka vozdr`ani. Na Kosovo ima pedeset iljadita nesposobna vojska koja ne znae da se soo~i so problemite. Taa vojska gi napravi rabotite da bidat vakvi. Sega Alijansata treba da ja svrti stranicata, da bide na stranata na svojot doskore{en neprijatel, a protiv sojuznicite. Trkaloto se vrti. NATO sega mo`e da bide porazen od site. Posramoten da se vrati onamu od kade {to do{ol. Znae samo da ka`uva koj {to da pravi i kako da se odnesuva za da gi pokrie svoite valkani fa{isti~ki igri od pred dve godini.

Makedonskata armija ima svoj voda~ i toa e Boris Trajkovski, a ne Xorx Robertson. Dr`avni~ki e stavot na {efot na makedonskata diplomatija, Sr|an Kerim, koj po sredbata so visokiot komesar za nacionalni malcinstva na OBSE, Maks van der [tul, izjavi: "Republika Makedonija od nikogo ne bara dopolnitelni sugestii nitu mislewa za akciite na bezbednosnite sili na na{ata zemja, bidej}i za toa odlu~uva vrhovniot komandant i Vladata i toa e suvereno pravo na nadle`nite organi na zemjata". Taka e i taka treba da bide. Toa e pravilo i zakon vo sekoja demokratska, civilizirana zemja. Nikoj ne mo`e da se me{a vo vnatre{nite raboti na edna zemja koja ima problem so svojot suverenitet. Ne zna~i ako deset godini sme mol~ele i pravele onaka kako {to nekoj odnadvor }e ni ka`el deka i ovojpat treba da bide isto. Dobredojdeni se sovetite od eksperti i stru~waci za vakvi situacii, no i nie imame stru~waci koi mo`at na svoeviden na~in da im uka`uvaat na NATO-vci za nivnite propusti koi se s# pogolemi i poo~igledni. KFOR ne si ja ispolni dol`nosta, ne ja za{titi Makedonija od kosovska strana {to mu be{e obvrska, tuku dozvoli so premol~ena soglasnost takvite vooru`eni grupi da se infiltriraat na na{a teritorija. Zo{to? Zatoa {to na Zapadot ne mu odgovara stabilen Balkan, ne mu odgovara prosperitet na ovoj region, na Zapadot vo sekoj moment mu e potrebno krizno `ari{te koe samo }e gi plakne crnite pozadini na Brisel. Eden den i ova }e se obelodeni, kako {to mnogu ne{ta se obelodenija. Sega probniot balon e Makedonija, noviot eksperimentalen poligon koj treba da se ispituva vo laboratoriite na najmo}nata voena ma{inerija vo svetot.

Makedonskiot dr`aven vrv go znae toa. So svojata nemo}nost da odgovori na predizvikot im se dodvoruva na zapadnite provokatori za da se po{tedi sebesi i dr`avata. Ako e taka, toga{ od toa ne mo`eme da izbegame. Kade {to e silata, ja nema pravdata. Od nivniot plan i od nivnoto scenario }e zavisi dali }e ja imame ili nemame Makedonija. Dotoga{ nie }e bideme samo patrioti. Drugo i da sakame ne mo`eme da bideme.