KULTURA

Petranka Kostadinova, estraden umetnik so brojni nagradi

KRIK NA MAKEDONSKATA "MAJKA" STRADALNICA

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Nejziniot topol, blagoroden i prekrasen glas ve}e 32 godini umee da izlee prekrasni, ne`ni lirski ~uvstva koi gi le~at ranite na sekoj Makedonec, osobeno na onoj koj se nao|a daleku od svoeto rodno ogni{te
  • So pomo{ na Risto Krapovski ja sozdadovme pesnata "Majka" (tekstot e na Kosta Stoj~evski), koja ne ostavi nikogo ramnodu{en, bidej}i nosi vo sebe ne{to narodno, veli Petranka Kostadinova

Krikot i poslednata `elba na makedonskata majka - Egejka za posleden pat da go vidi svoeto rodno mesto, preto~en vo pesna, ispeana so burni emocii koi mamat solzi, gi vrati nostalgi~arite vo vremeto koga makedonskiot narod go sledea trogatelni storii. So svojata interpretacija i scenski nastap makedonskata folk-dama Petranka Kostadinova ja pribli`i i ja simbolizira{e `enata i majka stradalnica.

Pesnata "Majka" be{e eden od mnogute uspesi, u{te edna potvrda za visokite umetni~ki dostreli vo neguvaweto i avteti~nata prezentacija na makedonskata narodna pesna, osobeno patriotskata na gospo|a Kostadinova, estraden umetnik so koj se gordeat Makedoncite ne samo vo Makedonija, tuku i vo svetot. Nejziniot topol, blagoroden i prekrasen glas, ve}e 32 godini umee da izlee prekrasni, ne`ni lirski ~uvstva koi gi le~at ranite na sekoj Makedonec, osobeno na onoj koj se nao|a daleku od svoeto rodno ogni{te.

DARBA OD BOGA

Za da vi ka`am za moite po~etoci vo muzikata, treba da se vratam mnogu nazad. Pominaa to~no 32 godini otkako po~nav profesionalno da se zanimavam so peewe, veli Petranka Kostadinova. Vo 1965-66 godina, direktorot na Domot na kulturata, Mile Angelovski, be{e inicijator jas da otpeam ne{to pred gospodinot Nasko Xorlev, koj vo toa vreme gostuva{e so svojot ansambl vo Negotino. ^estopati toj na moite roditeli im vele{e: "Neka izbega od tutunot i neka go pro{eta svetot koga Gospod ja nadaril so vakov glas". Poradi qubovta kon pesnata ispeav nekolku pesni od na{iot doajen Vaska Ilieva, koja otsekoga{ mi e idol.

Sledniot nejzin obid za doka`uvawe kako devoj~e so prekrasen glas e koga, zaedno so gospodinot Angelovski, zaminuva za Skopje vo ansamblot "Tanec".

S# be{e vo red so mojot nastap, no se otka`av zatoa {to bev mnogu mlada i po~uvstvuvav strav od nepoznatoto vo grad kako {to e Skopje. Sepak, brzo potoa dobiv pokana od Nasko Xorlev da zamineme na turneja niz Makedonija so {to po~na mojata muzi~ka kariera. Potoa sledea turnei niz Jugoslavija. Vo 1974 godina stanav solist na Radio Skopje kade {to so Narodniot orkestar snimiv mnogu pesni. Istata godina imav pokana da gostuvam malku podaleku od Makedonija, vo Amerika, a po vra}aweto, zaedno so Belgradskata estrada, zaminav za Avstralija.

FESTIVALSKI PEJA^

Ima u~estvuvano na pove}e festivali. Nejziniot prv festivalski nastap be{e na "Valandovo" vo 1985 godina, potoa ima u~estvuvano i na "Cvetnici", "Folk hit", "Tumba fest", "Tetovski filigrani". Dobitnik e na brojni nagradi od publikata, `iri-komisijata, nagrada za najdobra interpretacija itn.

Prvata nagrada, zaslu`eno dobiena, vo Kambera-Avstralija, za patriotskata pesna "Makedonijo majko stradalnice" s# u{te & e vo se}avawe. Nagradite dobieni vo Makedonija se mnogubrojni, po~nuvaj}i so "Tumba fest" na koj, zaedno so Len~e Dedejska, ja ispea pesnata "Edna ku}a so dve `eni", potoa "Imeto ne se menuva" so \oko Don~ev, kako i prvo mesto na Vla{kiot festival.

Site nagradi mi se dragi i ne bi mo`ela da izdvojam nekoja koja mi e pri srce, veli gospo|a Petranka. Toa ~uvstvo, toj mig, toj den mu posakuvam na sekogo da go do~eka. Prekrasno e ~uvstvoto pred tolku lu|e, pred svoite kolegi da ve proglasat za prva. Koga stanuva zbor za festivalot "Goce fest", edinstveniot festival na patriotski pesni, mo`am da ka`am s# najubavo. Od samiot po~etok na ovoj festival, pa s# dosega, jas imam otpeano mnogu novi pesni. So pomo{ na Risto Krapovski ja sozdadovme pesnata "Majka" (tekstot e na Kosta Stoj~evski), koja ne ostavi nikogo ramnodu{en, bidej}i vo sebe nosi ne{to narodno. Moite koreni, potekloto na moite roditeli e od egejskiot del na Makedonija. Tokmu toa me natera da gi zasakam patriotskite pesni. Sakam da se pee za Makedonija, za na{iot makedonski narod.

So ovaa pesna Petranka Kostadinova se zakiti so prva nagrada od publikata, vtora od `iri-komisijata, a isto taka & bea dodeleni nagradite "Nikola Badev" i nagradata od decata begalci od egejskiot del.

Nejzinoto u~estvo na ovoj festival se poistoveti so brojkata na site dosega{ni festivalski izdanija, zatoa {to ovaa renomirana interpretatorka isto tolku pati se na{la na taa scena od kade ponela bezbroj nagradi.

BROJNI GOSTUVAWA

Sum gostuvala sekade kade {to postoi i `ivee Makedonec, po~nuvaj}i od dale~nata Avstralija, Amerika, Germanija, Avstrija i sekoga{ koga sum gostuvala tamu sum bila pre~ekuvana kako kralica, veli Kostadinova. Sekoj saka so vas da razgovara, da pra{a za svojata rodna zemja. Se ~uvstvuva vo nivnite glasovi deka se `elni da slu{nat ne{to za Makedonija. Tie vo srceto i du{ata imaat golema nostalgija za mestoto od kade poteknuvaat nivnite koreni.

Posebno mi e milo {to imam zapeano vo egejskiot del, zatoa {to iako e mnogu blisku do nas, sepak kako da e najdale~na zemja. Pred dve godini me povikaa na{i Makedonci od Ov~arane, Lerinsko, kade odr`av koncert pred golem broj na{i lu|e. Minatoto leto bev vo Buf, zaedno so mojata gostinka Meri od Avstralija, koja ima poteklo tokmu od ova mesto. Taa go ima napu{teno pred 50 godini i koga ja vide sopstvenata ku}a razru{ena, obrasnata vo treva, toa be{e `alna slika.

Zaedno so ansamblot "Tanec" ima gostuvano i vo Albanija, na albanskiot festival "Area 2000" kade {to "Tanec" go osvoi vtoroto mesto. Isto taka ima nastapuvano i vo Bugarija so na{i makedonski izvorni pesni. Pri nejzinite gostuvawa vo ovie dr`avi nikoga{ dosega ne se soo~ila so kakvo bilo neprijatno do`ivuvawe.