Ekonomskiot forum na zemjite-~lenki na procesot za sorabotka na Jugoisto~na Evropa, {to se odr`a vo Skopje, od strana na u~esnicite e ocenet kako polezen i kako mo`nost da se otvori patot za postignuvawe natamo{ni uspe{ni rezultati. Kako {to be{e re~eno na pres-konferencijata, site delegacii se zalo`ile za podobruvawe i pro{iruvawe na bilateralnata i multilateralnata sorabotka, osobeno vo nasoka na izgradba na aktivna politika na ekonomski i trgovski odnosi pome|u zemjite vo regionot.

Grupite sostaveni od "xganot" na op{testvoto ne treba i ne smeat da bidat pre~ka vo razvivaweto na dobrososedskite odnosi i {totuku zapo~natata integracija na Makedonija vo instituciite na Evropa, be{e stavot na delegaciite koi prisustvuvaa na Forumot.

Makedonija, godinava treba da vrati 230 milioni dolari na stranskite kreditori ili 100 milioni dolari pove}e od minatata godina, koga spored oficijalnite podatoci na NBM se vrateni vkupno 130 milioni dolari. Od ratata za godinava dr`avata }e otplati 180 milioni dolari, a privatnite kompanii ili bankite treba da vratat okolu 50 milioni dolari. Sumata {to treba da se vrati ovaa godina e pogolema od pri~ina {to golem del od ratite za kreditite {to treba{e da se vratat lani e reprogramiran poradi kosovskata kriza.

Na MMF, Svetskata banka, Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC), Evropskata banka za obnova i razvoj i drugi kreditori godinava treba da se vratat 88,2 milioni dolari. Pove}e od 43 milioni dolari se za zaemite {to zemjava gi dobivala od drugi dr`avi. Vo taa kategorija vleguvaat dolgovite {to se reprogramirani, odnosno ~ie vra}awe e odlo`eno, potoa novite krediti i nereprogramiranite dolgovi.

So cel da se ras~istat {pekulaciite deka Slovenija vr{i reeksport na meso od zemjite na EU, koe ponatamu go plasira vo na{ata zemja kako doma{en proizvod, ministerot Danevski prilo`i dopis do Ministerstvoto za zemjodelie na Slovenija, slovene~kata veterinarna uprava i Stopanskata komora na Slovenija. Vo dopisot koj e dostaven do Ministerstvoto za zemjodelie na Makedonija preku slovene~kata Ambasada se demantira navodniot reeksport i se garantira deka celoto izvezeno meso vo Makedonija e od slovene~ko poteklo, zaklano vo slovene~kite izvozni klanici i deka gi poseduva site veterinarni sertifikati so koi se potvrduva negovata ispravnost. Ministerstvoto za zemjodelie na Slovenija isprati dopis do na{eto Ministerstvo vo koj garantira deka uvezenoto meso vo Makedonija e od slovene~kite izvozni klanici

Direktorot na "Alumina" a.d., Vasil Kostoj~inovski, e smenet od funkcija otkoga akcionerite iska`aa nezadovolstvo od negovoto dosega{no rabotewe. Se pretpostavuva deka negov naslednik }e bide istaknat profesor od Elektrotehni~kiot fakultet, ~ie ime zasega se ~uva vo tajnost. Kako pri~ini za smenuvawe na prviot ~ovek na "Alumina" a.d. se spomenuvaat milionskite zagubi {to Pretprijatieto gi "ostvarilo" za vreme na negovoto direktoruvawe, kako i gubeweto na pazarite na koi bile plasirani proizvodite. Vkupnata zadol`enosta na "Alumina" vo momentov se procenuva na 30 milioni germanski marki. Inaku kapitalnata vrednost na Pretprijatieto iznesuva okolu 17 milioni germanski marki, a vo nego se vraboteni okolu 1.150 rabotnici. Kako delovni partneri, od proizvodstvoto na "Alumina" zavisat okolu 340 pretprijatija od na{ata zemja.

Neodamna zapo~na izvozot na jagne{ko mesto i toa so pe~atot FIROM, velat vo Veterinarnata uprava na Makedonija, {to be{e edno od osnovnite barawa mesoto nepre~eno da se izvezuva na evropskiot pazar. Izmenata na pe~atot od oznakata MKD i brojot na klanicata e napravena kon krajot na minatata godina, po izvr{eniot pritisok na izvoznicite, ~ii pratki ne bea primani so standardniot dotoga{en pe~at. Izmenata e napravena vo soglasnost so direktivite na EU, koi pretpo~itaat po~ituvawe i drugi pravila, kako {to se klanicata da e registrirana za izvoz i da ima veterinaren nadzor za vreme na koleweto i pu{taweto vo izvoz na mesoto. Dosega se izvezeni 87.554 kilogrami jagne{ko i toa vo Italija i vo Francija, a se o~ekuva i pogolem izvoz poradi neograni~enosta so dodeluvawe kvoti za izvoz na jagne{ko, {to dosega be{e praktika i obvrska nametnata od EU.

Primenata na novite odredbi vo Zakonot za personalen danok na dohod spored koi stapkata na Personalniot danok na dohod namesto postojnite tri od 23, 27 i 35 otsto se utvrduva na dve stapki od 15 i 18 otsto se o~ekuva da ima pozitivno vlijanie vrz rastovaruvaweto na stopanstvoto, vo soglasnost so izvr{enite promeni. Namaluvaweto po ovoj osnov e prisutno kaj kategorijata na plati koi iznesuvaat pove}e od ~etiri prose~ni mese~ni plati kaj koi namaluvaweto e za okolu 50 otsto, istoto kaj prose~nite plati e za okolu 34 otsto i kaj potprose~nite plati namaluvaweto e za 32 otsto.

Ministerstvoto za finansii im prepora~uva na site sopstvenici na stopanski subjekti da gi prijavuvaat vrabotenite {to dosega rabotele neprijaveno, bidej}i inspektorite od Upravata za javni prihodi i od Dr`avniot inspektorat za trud }e gi zasilat kontrolite vo stopanskite subjekti i }e gi kaznuvaat so zatvorski kazni site onie kaj koi }e bidat otkrieni neregistrirani vraboteni lica. Ministrite za finansii i za trud i socijalna politika, g.Nikola Gruevski i g.Bedredin Ibraimi, kako i pretstavnici od Upravata za javni prihodi i Dr`avniot inspektorat za trud se dogovorile inspektorite da gi zasilat kontrolite za da se namali brojot na divovrabotenite, naglasuvaj}i pritoa deka nema da bidat po{tedeni nitu firmite koi dosega redovno gi pla}ale dano~nite obvrski.