ZA[TITA NA BISEROT SO NAD STO ENDEMSKI VIDOVI

DEREBAN: Vo Op{tina Struga, zaedno so gradot Struga, ima 18 naseleni mesta i toa: Rado`da, Mali Vlaj, Kali{ta, Frangovo, Radoli{ta, Vi{ni, [um, Zagra~ani, Dolna Belica, Gorna Belica, Oktisi, Lo`ani, Draslajca, Bixevo, Misle{evo, Moroi{ta, Vrani{ta i, se razbira, Struga. Site ovie naseleni mesta brojat 35.500 `iteli, dodeka samo gradot Struga ima 16.037 `iteli.

DEREBAN: Kako novoizbran gradona~alnik na Op{tinata Struga pred mene pretstojat mnogubrojni aktivnosti i zaedno so site relevantni faktori }e nastojuvam {to e mo`no poefikasno i pokvalitetno da gi realiziram postavenite proekti za Struga i Op{tinata da mo`e kako celina da si go dobie vistinskoto mesto vo sekojdnevniot `ivot. Sekako toa e obemna zada~a, me|utoa veruvam deka i soodvetnite organi so koi sorabotuvam seriozno }e se postavat vo anga`irawe za realizacija na postavenite zada~i.

DEREBAN: Struga e poznato turisti~ko mesto. So godini nanazad ja posetuvale golem broj doma{ni i stranski turisti. Za toa pridonesuvaat prirodnite retkosti, golem broj kulturno-istoriski spomenici, sekako Ohridskoto Ezero i kako solza ~istiot Crn Drim. Struga vo privatnoto ku}no smestuvawe raspolaga so okolu 3.500 legla, dodeka vo hotelsko-kamperskoto smestuvawe koe e od visoka kategorija - 11.000 legla.

Poradi opadnatiot `ivoten standard brojot na gostite varira, no sepak vo sredinata na turisti~kata sezona gradot i Op{tinata "vrijat" od doma{ni i stranski gosti.

Taka i ovaa godina vr{ime seriozni podgotovki za pre~ek na novata sezona. Izgotven e propaganden materijal koj }e se distribuira i prezentira na turisti~ki berzi, }e se izgotvi Programa za pre~ekot na sezonata, }e se izgotvat cenovnici koi sekako }e bidat dostapni za Struga da mo`e da bide {to poposetena. Isto taka, }e se proveri i kategorizacijata na leglata vo doma{niot sektor, a }e se otvorat i informativni punktovi preku koi gostite }e se informiraat za s# {to gi interesira za turisti~kata sezona.

Sekako deka poseben akcent }e posvetam na aktivnoto vklu~uvawe na komunalnata i turisti~kata inspekcija za gradot da bide ~ist, za da mo`e da ostavi {to posilen vpe~atok i gostite da ni dojdat vo {to pogolem broj i idnata godina.

Soglasno programskite aktivnosti }e se organiziraat sportski i kulturni manifestacii za da gi zadovolat i nadopolnat potrebite na gostite koi ja posetuvaat Struga.

DEREBAN: Kako i sekoja op{tina, taka i Op{tinata Struga ima i svoi problemi, no problemite so svoite sorabotnici i slu`bi }e gi re{avame etapno za Struga da si dobie svoj normalen lik i svoja normalna fizionomija.

DEREBAN: Vo vrska so najaveniot Predlog na Zakonot za teritorijalna podelba i namaluvawe na brojot na op{tinite, moram da bidam iskren, ne mo`am konkretno da dadam soodvetna ocenka, no sepak smetam deka i vaka postaveniot broj op{tini odgovara na postavenite celi i zada~i zatoa {to se dava mo`nost op{tinite maksimalno da se anga`iraat za razvoj na prostorot kade {to se protegaat.

DEREBAN: Sorabotkata so gradona~alnicite od sosednite op{tini vo dosega{niot moj mandat, mo`am da ocenam deka e izvonredna. ^esto imame sostanoci od zaedni~ki interes i se trudime problemite i razlikite da gi namalime na {to pokompatibilen na~in.

DEREBAN: Mo`am da istaknam deka Ohridskoto Ezero pretstavuva prirodna retkost i biser koj e poznat vo svetot so svojata prirodna flora i fauna. Za taa cel u{te vo 1995 godina za negova za{tita so {vajcarski donacii izrabotena e fizibiliti-studija. Vrz osnova na ova fizibiliti-studija se zasnovaat i drugi programi so pove}e modeli za re{avawe na akutnite pra{awa. Pred toa izgraden e kolektorski sistem koj se protega pokraj bregot na Ezeroto so pre~istitelni stanici za negova za{tita.

Pred tri godini izraboten e Proekt za za{tita na Ohridskoto Ezero finansiran od Svetskata banka so ~etiri komponenti: Institucionalno zajaknuvawe na odgovornite faktori vo slivot i razvoj na zakonskite ramki; Monitoring-programa za za{tita na Ohridskoto Ezero preku Hidrobiolo{kiot zavod vo Ohrid; U~estvo na javnosta vo upravuvawe so slivnoto podra~je: formiran e Komitet za upravuvawe koj ima nadle`nost od ovoj aspekt; i podigawe na javnata svest koja zna~i zajaknuvawe na nevladinite organizacii i sproveduvawe na mali proekti od strana na navedenite organizacii.

Isto taka, dodelena e germanska pomo{ koja se realizira preku Me|uop{tinskoto javno pretprijatie "Proakva" za dovr{uvawe na kolektorskiot sistem i dovr{uvawe na kanalizaciskata mre`a vo Ohrid i vo Struga. Na JP "Komunalno" Struga, pak, mu e dodelen Proekt za re{avawe na problemot so cvrstiot otpad.

[to se odnesuva do pra{aweto za nekontroliranoto ispu{tawe na vodata od Ezeroto, mo`am slobodno da ka`am deka ako toa se raboti von zakonskite normi, sekako deka kako `iteli na Op{tina Struga n# zagri`uva i sakame da se odr`i na ona nivo vo koe{to bi mo`ele da `iveat nad stote endemski vidovi. Me|utoa, toa ne e vo nadle`nost na lokalnata samouprava i veruvam deka Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Ministerstvoto za ekonomija i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, sekako deka gi imaat predvid site tie komponenti i nema da dozvolat ovaa prirodna retkost i negovata polo`ba da bidat zagrozena.

DEREBAN: [to se odnesuva do ova pra{awe mo`am da istaknam deka Op{tinata Struga e vo golema mera reducirana vo odnos na naselenite mesta i toa se odrazuva na finansiskite podgotovki. No, se dava mo`nost i drugite op{tini koi proizleguvaat od porane{nata Op{tina Struga da vlo`uvaat napori i da sobiraat prihodi so koi }e se kompenziraat nivnite buxeti i }e se popolnuva za potrebite na dr`avata i dr`avniot Buxet.