EDEN ]E DR@I, DRUG ]E TEPA

Celata rabota ja otkri i ja obelodeni pred javnosta ekipata na A1 televizija. Da ne bea tie, celata situacija }e ostane{e anonimus za Makedonija. Kojznae kolkupati dosega vleguvale i izleguvale teroristi vo Makedonija, kolkupati dosega go povredile teritorijalniot integritet na dr`avata? Informaciite pred dve godini gi obelodeni eks-ministerot za vnatre{ni raboti, Pavle Trajanov, koj na javnosta & gi prezentira{e faktite deka vo Makedonija ima paravoeni formacii na porane{nata OVK.

Zamislete sega, ARM bila podgotvena za operacija protiv uniformiranite lica vo Tanu{evci, ama gi spre~ila ekipata na A1. Kako ispadna ba{ vo toj moment da naleta ekipata? Faktite se plitki, te{ko opravdlivi i ne sosema argumentirani. Sepak, vlastite ve}e naredniot den povlekoa krajno korektni i pozitivni potezi za re{avawe na napnatata situacija na granicata izvestuvaj}i gi najvisokite voeni instanci na NATO i me|unarodnata zaednica. Posoodveten poteg ne mo`e{e da se prezeme. Pozitivnata strana na site ovie sostojbi okolu bezbednosta na dr`avata le`i i vo faktot {to od vakvite teroristi~ki dejstvija se distanciraa dvete politi~ki partii na Albancite vo Makedonija koi smetaat deka so teroristi~ki akti ne se postignuva ni{to i ne e vo duhot na albanskata kauza (citat na Xaferi).

Nadvore{niot ~len na Sovetot za bezbednost vo uloga na liberal, Vlado Popovski, smeta deka vakvite scenarija ne proizleguvaat od nitu edna politi~ka partija vo Makedonija, tuku se reakcija na nekoi ekstremni grupi od Kosovo koi ne se soglasuvaat so politikata na albanskite politi~ki subjekti vo Makedonija, s# so cel da ja destabiliziraat zemjava koga toa ve}e ne go mo`at samite Albanci koi `iveat ovde. Interesno razmisluvawe koe ima te`ina. Celata vina i odgovornost za ovie novi razvojni momenti okolu bezbednosta na regionot le`i na grbot na me|unarodnata zaednica i mirovnata misija na KFOR anga`irana na Kosovo. Kolku {to & e poznato na javnosta, pedesette iljadi vojnici na Alijansata koi se smestija vo pokrainata imaat obvrska da ja garantiraat bezbednosta na Balkanot eliminiraj}i gi site zakani za nejzino naru{uvawe. Od seto ova ne e ispolneto nitu pet procenti. Namesto mir, ima vojna vo koja sekojdnevno pa|aat `rtvi od site nacionalnosti, namesto bezbednost ima novi incidenti koi tangiraat najmalku tri zemji na Balkanot, namesto obezbeduvawe na granicata tie, NATO-vcite, propu{taat sekogo da vleguva i izleguva na ne~ija teritorija. Ne se reagira na nikakov prakti~en na~in, samo se osuduva. [to korist od osudite? ]e gi zapla{at teroristite utre istoto da ne go napravat? Naivni se ovie razmisluvawa. Me|unarodnata zaednica treba da prezeme re{itelni ~ekori za suzbivawe na terorizmot vo oblasta i za uni{tuvawe na grupite koi gi predizvikuvaat tie akti zatoa {to so niv ne se mo`e poinaku. Sega zasega od toa nema ni{to. Od edna strana ekstremistite, ohrabreni od nekoja strana, sekojdnevno gi zasiluvaat napadite vo dolinata na Bujanovac, a gospodinot Robertson im veli na srpskite sili da se vozdr`uvaat od vozvra}awe na napadite. Ginat vojnici, ginat policajci. Sega Armijata na Republika Makedonija verojatno }e treba dodeka teroristite napa|aat da se vozdr`uva od kontranapadi. Pa toa e nedozvoleno i nevideno vo koja bilo zemja. Da vi ka`uva nekoj koga da se brani{, a koga da mol~i{.

Se postavuva pra{aweto dali nie sme nezavisen dr`aven subjekt. Ako sme, na{ata armija treba bez dozvola od NATO da prezema merki za za{tita na na{ata teritorija. Ako ~ekame Robertson i negovata tajfa da ni ka`uvaat koga da reagirame, toga{ polovinata od vojnicite na severnata granica }e ni gi potepaat. Toga{ badijala }e ni bide i NATO i ~lenstvoto vo nego. Robertson ve}e go napravi potegot. Pobara pri{tinskiot korpus na jugoslovenskata armija da se povle~e od ju`niot del na Srbija. Toa zna~i deka na ekstremistite im se dava u{te tolku odvrzani race da go dozavr{at zacrtaniot plan. Ne e ~udno ako za opredeleno vreme istoto go pobaraat i od na{ata Armija, da se povle~e od reonot na Tanu{evci za da ne dojde do novi provokacii. Ottuka, namesto Robertson da naredi re{itelna akcija za uni{tuvawe na teroristi~kite grupi koi se zakana za celiot region, toj bara povlekuvawe na regularnite oru`eni sili na zemja koja samo ja za{tituva svojata teritorija. Ima li pravda kaj silata?

Samitot {to se odr`a vo Skopje be{e izvonredna mo`nost da se sogledaat pravcite po koi ~ekori Balkanot. Se razgovara za mir, stabilnost i bezbednost, a vo realnosta pa|aat `rtvi, povredeni, se vr{at teroristi~ki napadi. Na edna masa bea sednati re~isi site kreatori na balkanskata politika. Site mirotvorci i provokatori. Ocenkata zaedni~ka. Osuda so apel za mir i prekin na nasilstvata. Kolku Samitot }e pridonese za eliminirawe na teroristi~kite akti s# u{te se stava pod znak pra{awe. Site grupi koi ja imaat zacrtano celta za re{avawe na problemite po nasilen pat nesporno e deka }e se sprotivstavat na {totuku usvoenite to~ki. Zemjite od regionot ~ekorat na stakleni noze koga stanuva zbor za bezbednosta. S# se provlekuva, odlo`uva i odolgovlekuva. Rabotite samo prividno odat vo pozitiven pravec, barem spored oficijalnite podatoci od nadle`nite organi.

Proletta samo {to ne po~nala. Scenarijata koi preku zimata se pravea za idninata na Balkanot }e zapo~nat da se realiziraat za samo nekolku nedeli so prvite cutovi na drvjata i livadite. So terorizam se soo~uva Kosovo, Ju`na Srbija, so terorizam se soo~uva Makedonija. Dodeka ednite napa|aat, me|unarodnata zaednica na drugite im pora~uva da mol~at i da traat. Sredbata na Georgievski so \in|i} vo Belgrad be{e mo`nost da se razmenat mislewa i da se prezemat koordinacii za nastanite vo celata kriti~na oblast. Zaedni~kata akcija na dvete dr`avi za spre~uvawe na terorizmot izostana. Epidemijata na nasilstvo se {iri, opfa}a razni oblasti, razni lu|e i grupi. [tetno za Balkanot i negovata integracija. Lobi-grupite rabotat. Rabotat so valkanite pari za da se zadovolat apetitite na zapadnite mo}nici. Idejata za razvoj ne e va`na, va`ni se parite koi treba da vlezat vo xebovite na onie koi se dojdeni ovde da vospostavat red i mir. Dotoga{ }e slu{ate kako sekojdnevno pukaat bombi, kako na magistralnite pati{ta i vo policiskite stanici ubivaat policajci, kako podmetnuvaat eksplozivni napravi i so niv uni{tuvaat nevini `ivoti. Vo edni vakvi okolnosti potrebni se umstveni, a ne fizi~ki re{enija.

Kako mo{ne pozitiven mo`e da se oceni potegot na ministerot za odbrana na Republika Makedonija, Quben Paunoski, koj vedna{ po incidentot vo Tanu{evci mu isprati pismo na {efot na Nato-paktot za novonastanatata situacija na granicata. Realen e faktot deka na silata treba da se odgovori so sila, no po odredeni konsultacii taa treba da stapi na scena kako posledno sredstvo za odbrana. Umot i razumot na ovaa dr`ava e poznat ve}e deset godini na me|unarodnata scena. Zrelosta i iskustvoto ne treba da padnat vo voda. Grupite sostaveni od xganot na op{testvoto ne treba i ne smeat da bidat pre~ka vo razvivaweto na dobrososedskite odnosi i {totuku zapo~natata integracija na Makedonija vo instituciite na Evropa. Sega se poka`uva dr`avnosta, sega se poka`uva sposobnosta dali mo`e da se reagira na adekvaten na~in za da se izbegne seto ona {to preostanatite republiki od porane{nata jugoslovenska federacija go pominaa vo minatoto. Proletta e najubavoto vreme od godinata. ]e ostane li taka i godinava?