"SVETI PANTELEJMON" PRIBE@I[TE ZA SIROMA[NITE

Kako del od antropologijata, fizi~ka, socijalna odnosno istoriskata antropologija, na koja{to d-r Fanica Veqanovska, edinstveniot antropolog vo zemjava, raboti re~isi 20 godini, ovozmo`uva rekonstrukcija na etnogenetskite procesi.

Za spomnuvawe se istra`uvawata na aktuelniot lokalitet Plao{nik vo Ohrid, kade {to antropologot Veqanovska dojde do konstatacijata deka pronajdenite skeleti se izvonredno zna~ajni za formirawe slika za srednovekovnoto naselenie pogrebuvano vo otkrienata nekropola. So nejzinite istra`uvawa se potvrduvaat i pretpostavkite deka Svetiklimentovata crkva "Sveti Pantelejmon" najverojatno bila bolnica za siroma{nite. Rabotej}i na sto od vkupno 650 otkrieni skeleti, taa gi potencira{e ne samo aktuelnosta na rezultatite, tuku gi izdvoi i najva`nite osobenosti.

Bev del od istra`uva~kiot tim na Zavodot i muzej od Ohrid koj gi realizira{e arheolo{kite iskopuvawa pod vodstvo na arheologot Vlado Malenko. Otkrienite skeletni naodi, ~erepite, se fotografirani i e zavr{ena nivnata kompletna dokumentacija, veli d-r Veqanovska. Spored antropologot Veqanovska, ova e najgolemata srednovekovna nekropola vo Makedonija, so mnogu dolg kontinuitet na traewe, od krajot na 9 do 18 vek, a nejziniot najgolem del se nao|a nadvor od crkvata, kon Ezeroto. Evidentirani se pove}e sloevi na pogrebuvawe, po~nuvaj}i od raniot, do docniot sreden vek i turskoto srednovekovie. Podatocite }e se kompletiraat toga{ koga nekropolata }e bide kompletno istra`ena.

Ne e istra`en severniot del od crkvata, kako i kompletniot prostor na Plao{nik. Taa e isklu~itelno va`na zatoa {to stanuva zbor za docna nekropola koja se protega do 18 vek, a takvi nekropoli vo Makedonija se mnogu retki, veli Veqanovska.

Demografskata analiza poka`ala deka ima mal broj deca i mladi, okolu 15 otsto, a prose~niot `ivoten vek na celata grupa bil okolu 45 godini. Se pretpostavuva deka na odreden del od nekropolata postoela i kalu|erska mona{ka nekropola. Naselenieto e mnogu heterogeno {to e voobi~aeno za slovenskite srednovekovni nekropoli. Ma`ite bile visoki 171, a `enite 163 santimetri {to e zna~itelna viso~ina, a interesen e faktot deka kaj ovaa populacija na srednovekovno naselenie na Ohrid se zabele`ani mnogu patolo{ki tragi. Ima pove}e primeri na se~enici na ~erepot so tragi na regeneracija koi bile pri~ina za smrt, ~esti tragi na udari na ~erepite, isklu~itelen broj na frakturi na dolgi koski i pr{leni, koi vo najgolem broj ne bile dobro sanirani. Zabele`ani se i drugi bolesti, infektivni zaboluvawa na koskite, rahitis i sl.

Smetam deka spored ovaa nevoobi~aeno te{ka patolo{ka slika mo`e da se ka`e deka stanuva zbor za bolnica, bidej}i crkvata e posvetena na "Sveti Pantelejmon", veli edinstveniot makedonski antropolog.

Se pretpostavuva deka toa ne bila bolnica vo dene{na smisla na zborot, tuku pribe`i{te na invalidizirani, stari, siroma{ni lica koi bile pogrebuvani na smetka na crkvata.

Antropolo{kite prou~uvawa ja rekonstruiraat demografijata: smrtnosta, prose~niot `ivoten vek, rizi~nite grupi, razlikite pome|u polovite. Vrz osnova na seto toa, se rekonstruiraat `ivotnite uslovi. Preku merewa na koskite se odreduva fizi~kiot izgled, antropolo{kiot tip na naselenieto. Taa grupa na naselenie se sporeduva so okolnite grupi vo ist period, pa mo`e da se vidat sli~nostite i razlikite na naslenieto od Stobi, Heraklea, Marvinci, Lihnid i drugi.

Antropolo{kite rezultati mnogu ~esto se iznenaduva~ki i ne se poklopuvaat so niza pretpostavki. Naselenieto od bronzeno vreme (period na niza preselbi koga i se o~ekuva prisustvo na heterogeno naselenie vo Makedonija), analizite go determiniraat kako avtohtono. Isto taka, vo rimskiot period, za razlika od pretpostavkite deka so dominacija na Rimskoto Carstvo, imalo pogolemo naseluvawe na Rimjani, vo Makedonija kako da postoi edna linija pome|u naselenieto koe e navistina heterogeno, za koe mo`e da se ka`e deka e naseleno i ona koe ostanalo kako avtohtono, veli Fanica Veqanovska. Taa linija se protega nekade okolu Veles, vo Skopskata kotlina. Skupi, Skopsko - kumanovskiot basen, bil naselen so heterogeno naselenie, a na lokalitetite Stobi, Marvinci, naselenieto e determinirano kako avtohtono, balkansko. Spored ova mo`e da se zaklu~i, deka romanizacijata, kako proces vo ju`niot del od Makedonija, ne bila prosledena so golemi etni~ki pomestuvawa.