REVOLT KAJ "B'LGARSKITE TUTURUTKI" OD PROBI[TIP!!

Marjan Efremov, Mir~e Dimitrovski, Toni Josifovski - Lusi, Krsto Ivanov, Zoran Nikolovski i drugi javno progovorija za niza problemi vo OK na VMRO - DPMNE, no i za problemite vo probi{tipskoto stopanstvo. Velat deka se zgrozeni od postapkite na odredeni lokalni ~elnici koi, spored niv, po osvojuvaweto na vlasta od strana na VMRO - DPMNE vo ovaa Op{tina ja iskoristile novonastanatata situacija i so site sili i natamu se obiduvaat vtemelenite partiski principi da gi povle~at kon ambisot na ideolo{kata beda, a s# so cel da go zasenat sjajot, ~esta, dostoinstvoto i pravdoqubivosta na Partijata.

Vo 1995 godina ni na krajot od umot ne pomisluvavme deka g. Van~e Mijal~ev, koj go ustoli~ivme za pretsedatel na Op{tinski komitet na VMRO -DPMNE, vo kusiot period pominat niz ideolo{kite kujni na JNA kako student na Voenata akademija, mo`el tolku dlaboko da bide inficiran so crveniot otrov. Koj mo`el da pomisli deka vo gnezdoto na feniksot sme ispilile kukavi~ko jajce podmetnato od jugonostalgi~nata crvena oligarhija koga vo 1996 godina so solzi radosnici, svirki i tapani ja slavevme negovata gradona~alni~ka funkcija, revoltirano raska`uva g. Marjan Efremov.

Del od nezadovolnoto ~lenstvo na OK VMRO-DPMNE od Probi{tip

Na{ite sogovornici tvrdat deka istiot gospodin Mijal~ev ve{to ja upotrebil naivnosta i ~esnosta na lu|eto okolu nego i so pomo{ na regrutite na Dobri Veli~kovski i Dragan Stojmanovski - Mlekce go izoliral OK na Probi{tip od povisokite partiski organi i go stavil vo slu`ba na lokalnata jugonostalgi~na oligarhija.

Potpomognat od Ase Nikudinov, potpretsedatel na OK koj be{e i eden od akterite vo aferata "Sina ptica", Dobre Apostolov sekretar na OK i drugi lokalni mo}nici, vleze vo kanxite na KOS i po~na da dejstvuva sprotivno od temelnite principi na VMRO -DPMNE, dodava g. Marjan Efremov.

Spored na{ite sogovornici, Van~e Mijal~ev ve{to gi upotrebil parlamentarnite izbori vo 1998 godina i samo na nemu svojstven na~in, za pratenik od ovaa Izborna edinica go podmetnal svojot politi~ki mentor, najkompromitiraniot grobar na probi{tipskoto stopanstvo, g. ^edo Petrov. Ovoj, spored niv, izrod od rodot makedonski, e ~ovekot koj go zalo`il kapitalot na rudnikot "Zletovo" vo "Almako banka", a kako nagrada od Crvenkovski bil postaven za pretsedatel na Upravniot odbor i vladin poverenik na istiot. So takvi epiteti, kako {to ni objasnija, so lagi deka bil ~len na Partijata, bil podmetnat g. ^edo Petrov za kandidat za pratenik vo makedonskiot Parlament.

Marjan Efremov, ~len na OK na VMRO-DPMNE od Probi{tip

Nie ostro reagiravme na vakvata odluka, no gospodinot Van~e Mijal~ev ja proturi tezata deka g. ^edo Petrov e mo}en ~ovek i deka za ostvaruvawe na svoite celi gi kupil Qub~o Georgievski i Dosta Dimovska, tvrdat sogovornicite.

Koga go pritisnavme ovaa negova teza da ja potvrdi pred involviranite li~nosti, toj se povle~e so obrazlo`enie {to nema{e nikakva logi~ka osnova. Epilogot od celata ujdurma e poznat: ^edo Petrov stana pratenik vo Parlamentot, a Van~e Mijal~ev ja odigra ulogata na podmetnato kukavi~ko jajce vo redovite na VMRO - DPMNE. No, sinovite na crveniot Lucifer ne se zadovolija so toa. Koristej}i se so ve}e steknatite pozicii preku lokalnata i centralnata vlast, na site klu~ni pozicii instaliraa svoi marioneti, lu|e bez karakterni osobini, ~ija edinstvena cel be{e kompromitirawe na op{tinskata vlast, formalno postavena od VMRO - DPMNE, dodava Efremov.

Za problemite vo OK vo Probi{tip i praktikuvaweto na vlasta na odredeni lokalni ~elnici, vo razgovorot vidno rastrevo`en se vklu~i i g. Mir~e Dimitrovski.

Nas `ednite za demokratija, ~est i dostoinstvo, patrioti koi si ja sakame tatkovinata i Partijata, so ovoj ~in ve}e po tret pat `edni preku voda n# prenesoa. Prviot pat na lokalnite izbori vo 1996 godina ja slavevme pobedata vo najtipi~niot komunisti~ki bastion vo Makedonija, potoa ja slavevme pobedata na parlamentarnite izbori vo 1998 godina i po tret pat ja slavevme pobedata na lokalnite izbori vo 2000 godina. Mo`ebi }e mo`evme da gi progoltame site anomalii vo praktikuvaweto na vlasta na ovoj idealen aparat za valkawe na svetoto ime na VMRO i site nivni nedostatoci }e gi pripi{evme na objektivno te{kite uslovi {to gi nametnuva procesot na reformite, ako nivnata drskost ne ode{e dotamu {to za nivnite gre{ki, nedoslednosti i niski udari {to & gi zadavaa na Partijata, otvoreno ne gi obvinuvaa najvisokite organi na vlasta, veli toj. Otkako se uverivme deka imame rabota so organizirana mafija, del od ~lenovite na OK vo Probi{tip, organiziravme i pobaravme sredba so glavniot kadrovik na VMRO -DPMNE, gospo|ica Dosta Dimovska. Zaedno so OK na Ko~ani i OK na Kratovo na sredbata vo Skopje se napravi opstrukcija od strana na odredeni strukturi na koi ne im ode{e vo prilog na{ite problemi da gi razbere premierot Qub~o Georgievski.

Stanuva{e zbor za grupa od 50 - 60 lu|e koi insistiraa da se vidat so Premierot i da gi iznesat problemite vo ovie op{tinski komiteti. So ovaa grupa za celo vreme be{e i pratenikot Krale Span~evski koj ostana dosleden na svoite principi i ostana so svoeto ~lenstvo. Po na{eto insistirawe da se sretneme li~no so Premierot, bevme prinudeni da odr`ime edna ma~na sredba so g. Marjan \or~ev, dodava g. Dimitrovski.

Na na{eto pra{awe zo{to imale sredba tokmu so Marjan \or~ev, na{ite sogovornici objasnuvaat:

Otkako objasnivme deka barame sredba isklu~ivo so liderot na VMRO -DPMNE ili eventualno so Dosta Dimovska, dodava g. Dimitrovski, toj stana i udri so rakata na masa i n& odgovori: Nema {ansi da se sretnete so Premierot. Vedna{ ni stana jasno deka tokmu toj ne saka da gi izneseme problemite pred Premierot i istiot ne treba da ja znae vistinata. Nie i den denes insistirame na sredba so Premierot vo koja se nadevame deka }e ni bide ovozmo`eno da gi izneseme aktuelnite problemi.

Del od ~lenstvoto na OK vo Probi{tip, i pokraj kvalifikaciite na profesorot Marjanovi} deka stanuva zbor za "novosozdadeni Bolgari", kako {to velat, zagri`eni se od posledicite i na~inot na rakovodewe na Op{tinskiot komitet vo izminatite pet godini, {to na profesorot mu dava polno pravo da gi narekuva "tuturutki".

Po~etokot na tretiot milenium, kako {to tvrdat sogovornicite, Probi{tip go do~eka vo totalen kolaps. Vode~kite stopanski subjekti vo ovoj grad, rudnikot "Zletovo" i fabrikata "Zletovo-baterii", ve}e deset godini ne se vo sostojba da gi otplatat svoite obvrski i se vode~ki vo sozdavaweto na zagubi.

Trgovsko - ugostitelskata organizacija "Zletovo-eksport" e likvidirana, a nejzinite objekti bile podeleni me|u ~lenovite na familijata na aktuelniot pratenik ^edo Petrov i negovite poslu{nici. Modnata konfekcija "Proteks" vo koja e izvr{ena privatizacijata i koja bila edinstveniot stopanski subjekt {to imal realni {ansi normalno da funkcionira, vo momentov go ~eka svojot sudski epilog. Dodeka legalniot sopstvenik i del od vrabotenite pla}ale kirija i kolku tolku uspe{no privreduvale, crvenata banda predvodena od gospodinot ^edo Petrov, nasilno vlegla po nalog na Van~e Mijal~ev, a vo imeto na VMRO - DPMNE ve}e ~etiri godini se zanimavale so "eutanizacija" nad objektot. Vo momentov samo ~udo mo`e da gi spasi vrabotenite koi rabotat i po 260 rabotni ~asa za bedni 5.000 denari. Javnoto pretprijatie "Ilinden" e pretvoreno vo najobi~na perilnica za pari i skoro pet godini, i pokraj toa {to e so blokirana smetka, uspe{no gi preto~uvalo sobranite sredstva od gra|anite vo xebovite na crvenata banda.

Na{ite sogovornici tvrdat deka u{te od poodamna imaat pobarano da se formira tim na stru~ni lica i da napravat programa za razvoj na probi{tipskoto stopanstvo. No, od vakvata inicijativa dosega nemalo ni{to!

Javnoto pretprijatie "Ilinden" od Probi{tip e klop~e koe treba da se odmota. Site pari {to se pereni preku Fabrikata za akumulatori i Rudnikot se vo JP "Ilinden". Sega{niot v.d. direktor, g-|a Lena Saveva - Kocevska, sama si vleze vo klop~eto i podobro e da otide vo nekoja xungla, otkolku da ostane tamu. Na prethodnite direktori Raj~o Kirazov, \or~e Mi{evski, Stoile Jovanovski, koi trinaeset godini go zemaa samopridonesot od gra|anite, na du{a im se stava izgradbata na vodovodot koj podolgo vreme e vo faza na elaborat i vo momentov nema ni{to od toa, tvrdi Dimitrovski. Denes gradot se snabduva so voda od arterski bunari od seloto Ratevica, a kako rezultat na dotraenata vodovodna infrastruktura, na{ite deca stradaat od bolesti na zabite i drugite organi. Koga se napravi obid barem nekolku kilometri da se sprovede vodovod, tie donesoa azbestni cevki koi vedna{ ispopukaa. Ova Pretprijatie e vo krajno lo{a finansiska sostojba, a negovite vraboteni sekojdnevno {trajkuvaat. Glaven vinovnik za vakvata sostojba e Blage Aleksovski, prv bratu~ed na Van~e Mijal~ev. Poradi neodgovornost gi zaribaa nekolkute ma{ini, go zapalija kamionot koj go sobira{e smetot, a vo me|uvreme objektite na ova Javno pretprijatie gi pretvorija vo melnica za `ito, dodava Dimitrovski. Nie, preku Op{tinskiot komitet od direktorot na Upravata za javni prihodi, g-|a Jadranka Naskovska, baravme da se izvr{i kontrola, pa duri otidovme i podaleku i pobaravme kontrola da izvr{i i Republi~kata uprava za javni prihodi kako i Slu`bata za dr`avna bezbednost. Pri~ina za vakviot stav se sostojbite vo ova Pretprijatie koi uka`uvaa deka se ru{at instituciite na dr`avata preku kapitalot. Do den denes ni{to ne e prezemeno.

ISPRAZNETI BATERII

Vo periodot koga se raspa|a{e Jugoslavija, kako {to objasnuva Efremov, rakovodstvoto na fabrikata prika`uvalo godi{no prihod od okolu 50 milioni dolari. No, otkako proizvodstvoto po~nalo da opa|a, a po~nala da opa|a i cenata na akumulatorite, rakovoditelite vo tekot na 1992 godina ja primenile najlo{ata varijanta spored koja za pla}awe vo gotovo se odobruval rabat od 40 otsto i odlo`eno pla}awe od nekolku meseci. Gospodinot Efremov vo toj period kako pretsedatel na sindikatot vo "Zletovo - baterii", ostro reagiral zatoa {to so ovoj poteg fabrikata svesno se vodela vo ambis. I pokraj toa {to vo tekot na 1992 godina Makedonija i monetarno se osamostojuva{e, pla}aweto so Jugoslavija s# u{te se odvivalo vo dinari. Ako se zeme predvid faktot deka dnevnata inflacija vo ovaa dr`ava iznesuva{e deset otsto, a na toa se dodadat onie 40 otsto rabat i odlo`enoto pla}awe, izleguva deka tie ne samo {to prodavale akumulatori, tuku i svesno ja zadol`uvale firmata so ogromni sredstva.

Scenarioto be{e {to pove}e da se zadol`i firmata, za koga }e dojde red da se privatizira, nejzinata vrednost da bide pomala. Rabotnicite uspeaja da se organiziraat i da go smenat celokupnoto rakovodstvo, a pritoa jas stanav v.d. direktor na firmata. Vedna{ anga`iravme Komisija koja izvr{i kontrola i gi uvide sostojbite vo firmata. Za toa poseduvam kompletna dokumentacija. No, va`no e da se napomene deka so samoto smenuvawe na stariot direktor, od Sudot dobivme predmet za predste~ajna postapka i mojot toga{en predlog be{e da odime na prisilno poramnuvawe zatoa {to dolgot iznesuva{e okolu dva miliona dolara, a vo magacinot imavme zaliha na gotovi proizvodi od ~etiri milioni dolari. Vakvata sostojba garantira{e deka so samoto poramnuvawe }e ovozmo`evme firmata normalno da prodol`i so rabota. I den denes ne mi e jasno od koi pri~ini kaj Upravniot odbor ne pomina ovoj predlog. Glavna pre~ka za ovaa odluka be{e toga{niot finansov direktor, g-|a Suzana Vasileva, a sega{en direktor i ~len na Upravniot odbor, veli Efremov.

Zatoa, na{iot sogovornik javno pra{uva vo koi "mesarski radwi" od Novi Sad ovaa gospo|a ja raskr~mi zalihata od ~etiri milioni dolari i }e mo`e li da objasni kade is~eznale nenaplatenite li~ni dohodi na rabotnicite za 1993 godina.

Ako vo toj period gospo|a Vasileva zaedno so @ivko Tolevski se udirale v gradi deka ja spasile Fabrikata od VMRO-DPMNE, so toa {to za pretsedatel na UO go postavile vujkoto na Branko Crvenkovski, od kogo sega ja spasuvaat koga slu{am deka povtorno ovoj tandem ne e zadovolen od Vladata, dodava Efremov. Zatoa na istata gospo|a & pora~uvam: Ako Marjan Efremov ja o{tetil fabrikata so dva {lepera akumulatori za 90 iljadi dolari, ne & trebaat 450 potpisi od ~lenstvoto da go ocrnat pred najvisokite partiski organi! Dokazite, gospo|o Vasileva se kaj Vas!

Na{ite sogovornici dadoa i svoe mislewe za momentalnite sostojbi vo rudnikot "Zletovo" kade {to pretsedatel na Upravniot odbor e g. Van~e Mijal~ev, a direktor e aktuelniot gradona~alnik na Op{tina "Zletovo", g. Stanko Vladimirov. Tie otvoreno gi pra{uvaat ovie gospoda dali mo`at da utvrdat kolkav del od kapitalot na rudnikot "Zletovo" e deponiran vo "Almako banka", za ~ija smetka i kakvi se efektite. Mo`e li da odgovori aktuelniot direktor za razvoj vo Rudnikot kade go plasiral koncentratot vo dekemvri 1992 godina?!