|
FORUM POLITI^KI PROSTITUTKI Stefan Donevski - Majka, Ohrid E den poznat politi~ar taka go nare~e eden drug poznat politi~ar. Ne bi sakal da gi imenuvam koi se, bidej}i vo stvarnost gi ima mnogu vo Makedonija. I romskiot pratenik Amdi Bajram re~e deka pratenicite preku den se politi~ari vo parlamentot, a nave~er kurvi. Pri toa sigurno mislel na zadkulisnite igri koi se odvivaat nadvor od parlamentot, kako {to e kupuvawe na pratenici za milionski sumi, menuvawe na partii preku no} i sli~no. O~igledno vo posledno vreme se slu~uva golemo pazarewe nadvor od parlamentot, koj i kako da ja promeni svojata partija. Narodot so pravo veli deka "politikata e kurva". No jas bi rekol i pokraj site rasipani raboti {to gi nosi politikata so sebe, treba da postoi i golem moral. Kolku e moralot vo edna politi~ka partija pogolem, tolku taa partija }e bide pouspe{na.Makedonskive politi~ari gi poseduvaat site drugi osobini, a najmalku moralnite osobini. Li~noto zbogatuvawe e glavnata cel na Makedoncite koga vleguvaat vo politikata. Koj mo`e pove}e da zgrabi, koj mo`e pove}e da ukrade, a posle nego potop. Za sekoja usluga politi~arite baraat vo Makedonija provizija. So tie provizii go rasipavme duri i Tajvan, i od niv barale provizii. Vo Germanija cela vlada pa|a kako kru{ka, koga }e se doznae deka nekoj politi~ar zel provizija. Ovde kaj nas nikomu ni{to; "Pojeo vuk, magarca!", kako ni{to da ne bilo i ponatamu se pravat gordi i {etaat niz ulicite. Vo Germanija takvi politi~ari propa|aat vo zemja i nikade pove}e vo javnosta gi nema, naj~esto ja napu{taat Germanija zasekoga{, ako prethodno ne gi zemat vo zatvor. Kaj nas pak tie istite koi do v~era kradele i la`ele, zemale debeli provizii, }e se pojavat pak na televizija, }e izigravaat nekakvi i nedol`ni politikanti, kako ni{to da ne bilo. Baba mi Lefterija vele{e: "nemaat ni sram ni perde". Tupurkovski koga oseti deka ja gubi popularnosta kaj narodot, pobrza da go promeni koalicioniot partner, so nade` deka so drugiot partner Crvenkovski }e pobedi i }e si ja samiot povrati svojata izgubena popularnost. Toa be{e negovata edinstvena pri~ina za promena na koalicijata. O~igledno posle ova dova|a i negoviot politi~ki kraj. Nam od dijasporata ni e mnogu jasno koj e Tupurkovski, celi trieset godini. Duri sega slu{am muabeti niz Ohridskite ulici, deka Tupurko ne bil ona {to oni si go mislele i glasale za nego. Negovata popularnost vo posledno vreme rapidno opadna. Makedonskiot narod na izborite izleze kako golem politi~ki daltonist, ne gleda da izbira kvalitetni kandidati, tuku se oslonuva na zvu~ni imiwa od minatoto. Makedonskata intelegencija koja bi trebalo da go usmeri narodot kon pravilniot politi~ki pravec i kon najdobriot kandidat, prakti~no mol~i, kako da ja nema! Imame nekoja akademija na nauki MANU, koja narodot ja nare~e CANU, koja pove}e li~i na familijaren sobir na stari prijateli. Tie akademici so godini "mudro" mol~at, porano site bea so vladata, duri vo po~etokot moraa da bidat site komunisti, sega se skoro site opozicioneri. Od takvi partisko oboeni akademici i intelekutalci ne mo`e nikakov napredok da se o~ekuva. Golemiot intelekutalec e partiski nezavisen ~ovek, koi slobodno razmisluva i ne e ednostran~en. Mnogu se zboruva{e i za kupuvaweto na fabriki od strana na VMRO-DPMNE. Toa premierot proba da go objasni kako pravilno, no vsu{nost e sosema nepravilno! Jas sum `iveel preku dvaeset godini vo Germanija i od tamu ne mi e poznat nieden vakov slu~aj. Vo Germanija bogatite firmi se golemi donatori na politi~kite partii, a samite partii ne poseduvaat nikakov imot. Seto ova od prosta pri~ina, bidej}i partii koi poseduvaat fabriki bi gi forsirale do taa mera, da istite bidat povlasteni pri pla}awe na danoci, bi pla}ale pomala carina, imale ekskluzivno pravo na uvoz i izvoz i so toa bi se stvorila nelojalna ekonomska konkurencija. Na toj na~in site drugi firmi koi ne se partiski bi propadnale. Ravnopravna konkurencija e i klu~ot na uspehot vo zapadnite zemji. So formirawe na partiski firmi makedonskoto stopanstvo namesto da odi napred }e odi nazad! |
|