REPORTA@A

Vra}awe na `ivotot vo Pelagoniskiot region

MARIOVO - ZONA NA ZABORAVOT

Pi{uva: Apostol POP JOVANOVSKI

  • Za vra}awe `ivotot vo Mariovo, vo 1996 godina bea formirani op{tinite Vitoli{te i Staravina, a tuka se i op{tinite: Ba~, Novaci, Dobrievo, Topol~ani, Konopi{te
  • Hidroelektranata "^ebren" }e zna~i vra}awe na `ivotot vo Mariovo. Pokraj stopanskite granki, }e se razvie turizmot, proizvodstvoto na zdrava hrana, mleko i mle~ni proizvodi, osobeno sto~arstvoto

Predelot me|u Pelagonija, Crna Reka, Vardar i Meglenskata Kotlina se vika Mariovo. Na ovoj teren spa|aat planinite Nixe so Kajmak~alan (2.521 m.), Kozjak, Ko`uf so Dudica i drugi. Planinite se obrasnati so visoki i gusti {umi.

Mariovo zafa}a golema teritorija vo Republika Makedonija, poto~no 1.390 kvadratni kilometri. Ovaa oblast porano be{e podelena na tri op{tini: Prilep, Bitola i Kavadarci. Najgolem del od Mariovo, odnosno 495 kvadratni kilometri & pripa|aa na Prilepskata op{tina, Op{tinata Bitola zafa}a{e 333 kilometri od Mariovo i Op{tinata Kavadarci 210 kvadratni kilometri.

Vo 1996 godina, po novata raspredelba na op{tinite vo Makedonija, Mariovo gi dobi op{tinite: Vitoli{te, Staravina.

ZAPUSTENI SELA

Poslednive 40 godini, oblasta Mariovo e zaboravena od Vladata i op{tinarite. Mariovo vo 1961 godina ima{e 13 iljadi `iteli, vo 1981 godina i 4.662 `iteli, a vo 1994 godina nema nitu 1.000 `iteli. Mariovo e zaboravena i zapustena oblast. Sela i naselbi bez eden `itel: Baldovenci (Novaci), Grbovec (Kavadarci), \ukakovo (Vitoli{te), Petaino (Staravina).

Sela so 1 `itel: Pravednik (Kavadarci),

Sela so 2 `itela: Vrpsko (Vitoli{ta, Gali{te (Kavadarci), Dobrotino (Kavadarci), 'R`anovo (Konopi{te)

Sela so 3 `iteli: Dradwa (Kavadarci), Gruni{ta (Staravina)

Sela so 4 `iteli: \u|akovo (Vitoli{ta), Ko{ani (Kavadarci), Majden (Konopi{te).

Sela so 5 `iteli: @ivovo (Vitoli{te), Klinovo (Konopi{te),

Sela so 6 `iteli: Gnile{ (Novaci), Gorno ^arlija (Mogila), Toplica (Prilep).

Sela so 7 `iteli: Kumani~evo (Konopi{te)

Sela so 10 `iteli: Iveni (Staravina), Nikodin (Prilep).

Seloto Manastir ima 12 `iteli (Vitoli{te). Seloto Kokre ima 12 `iteli (Vitoli{te. Seloto Vepre~ani ima 14 `iteli (Vitoli{te).

Seloto Orle i Staravina imaat po 26 `iteli. Seloto Kalen vo Op{tinata Vitoli{te ima 38 `iteli. Seloto Marul 39 `iteli (Topol~ani).

Seloto Budimirci vo Op{tinata Staravina ima 42 `iteli. Seloto Meglenci 43 `iteli (Novaci). Seloto Tepovci 44 `iteli (Novaci). Seloto Pal~i{te 45 `iteli (Vitoli{te).

Seloto Zovi} vo Staravina ima 54 `iteli. Seloto Mre`i~ko 57 `iteli vo Op{tinata Konopi{te. Seloto Dolno Orehovo 71 `itel (Novaci), seloto Gnetino 73 `iteli (Novaci), Seloto Rape{ 74 `iteli (Staravina). Seloto ^ani{te 83 `iteli (Vitoli{te). Seloto Bon~e 86 `iteli (Topol~ani) i drugi.

Brojot na `itelite po selata, jasno zboruva za nivnata zapustenost i zaboravenost.

Za vra}awe na `ivotot vo Mariovo, vo 1996 godina bea formirani op{tinite Vitoli{te i Staravina, a tuka se i op{tinite: Ba~, Novaci, Dobrievo, Topol~ani, Konopi{te.

RAZVOJ I REVITALIZACIJA

Se formira Inicijativen odbor za razvoj i revitalizacija na Mariovo, se formira Ekolo{koto dru{tvo "Mariovo", se formiraa pove}e op{tini.

No, za vra}awe na `ivotot vo Mariovo, neophodna e izgradbata na hidroelektranata "^ebren".

Hidroelektranata "^ebren", pokraj 300 milioni kilovat-~asovi elektri~na energija, }e ima 600 milioni kubni metri voda, 100 iljadi kilogrami riba, eden milion ovci, gradot Prilep i okolnite sela }e mo`e da go re{at `ivotnoto pra{awe zasekoga{ so voda.

Hidroelektranata "^ebren" }e zna~i vra}awe na `ivotot vo Mariovo. Pokraj stopanskite granki, }e se razvie turizmot, proizvodstvoto na zdrava hrana, mleko i mle~ni proizvodi, osobeno sto~arstvoto.

Po izgradbata na hidroelektranata "Kozjak" vedna{ }e treba da zapo~ne izgradbata na hidroelektranata "^ebren", bidej}i imotno-pravnite odnosi se ras~isteni, zemji{teto e kamenesto i e vo sopstvenost na Republika Makedonija.

Ovie povolnosti na HE "^ebren" ne mo`e da se premol~at i zaboravat.

Ne mo`am, a da ne gi spomnam 40-godi{nite jalovi diskusii za "Gradec", "Kozjak", "^ebren", "Bo{kov Most". Duri parite sobrani za "Kozjak" (dadeni za Skopje za zemjotresot), gospodinot Krste Crvenkovski, gi dade za termoelektranata "Kosovo 2" vo Kosovo i Metohija, bez da pra{a nikogo. Kakvi rasipnici?!

Sepak, utre e nov den. Vo Makedonija zapo~na izgradbata na HE "Kozjak" i sega e vo zavr{na faza. HE "^ebren" e na red. ^ekor po ~ekor, Makedonijo!