KULTURA

Univerzalna sala vo Skopje - 8, 9 i 10 fevruari

"GOCE FEST 2001" RADOST ZA SEKOJ PATRIOT

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • "Goce fest" e rezultat na edna kontinuirana dejnost na ansamblot za narodni pesni i ora "Goce Del~ev" od Skopje
  • I toa kako ima {to da se pee i ka`uva za Makedonija, zatoa {to Makedonija i qubovta kon tatkovinata nikoga{ ne mo`at da bidat iscrpena tema

Minatata nedela, vo Univerzalnata sala vo Skopje se odr`a ve}e tradicionalniot festival "Goce fest 2001" na koj zemaa u~estvo golem broj poznati peja~ki imiwa, no ne bea zapostavieni nitu debitantite, nitu Makedoncite od dijasporata.

Kako i sekoja godina taka i ovoj pat, Univerzalnata sala be{e premnogu mala za da gi sobere qubitelite na rodoqubivite i patriotskite pesni, a Festivalot be{e sleden so radost i netrpenie od site Makedonci od svetot.

Direktorot na "Goce fest", gospodinot Pece Zdravkovski gordelivo potencira deka odr`uvaweto na dvanaesettoto izdanie na "Goce fest" e dokaz deka na ovoj festival se peat pesni, koi go ispolnuvaat srceto na sekoj patriot koj ja qubi svojata rodna zemja.

REVOLUCIONEREN FOLKLOR

"Goce fest" e rezultat na edna kontinuirana dejnost na ansamblot za narodni pesni i ora "Goce Del~ev" od Skopje. Vo 1971 godina, koga vo Republika Makedonija se podgotvuva{e proslavata na stogodi{ninata od ra|aweto na Goce Del~ev, grupa entuzijasti go formiraa KUD "Goce Del~ev". Verojatno podgotovkite za proslavata na stogodi{ninata od ra|aweto na na{iot velikan, be{e povod Dru{tvoto vo toa vreme da go ponese i imeto na Goce Del~ev, veli gospodinot Zdravkovski. U{te so samoto svoe formirawe, ansamblot "Goce Del~ev" cvrsto se opredeli da go neguva revolucionerniot folklor, no i da traga po folklorni sodr`ini za koi vo toa vreme bevme svesni deka egzistiraat vo narodot, no sepak od raznorazni pri~ini bea na pat da is~eznat. Takvata istra`uva~ka dejnost na Ansamblot dovede i do formirawe na peja~kata grupa "Bap~orki". Na toj na~in za prv pat na scenite na Makedonija se pojavija pesnite i orata od egejskiot i od pirinskiot del na Makedonija. Ansamblot se opredeli sekoja godina da go odbele`uva ~etvrti fevruari, denot na ra|aweto na Goce Del~ev, vo toga{no vreme vostanovena kako manifestacija "Pesna za Goce". Vo tie ramki i vo eden kontinuitet, vo 1990 godina, sosema slu~ajno podgotvuvaj}i ja programata za manifestacijata "Pesna za Goce", predvidovme edna od ve~erite da bide so pesni so revolucionerna i patriotska sodr`ina. Sosema slu~ajno Van~o Tarabunov se najde vo prostoriite na Ansamblot i predlo`i da bide festival. Taka, prviot festival "Goce fest" se odr`a vo 1990 godina, vo edna ve~er so u~estvo na 20 pesni.

TRADICIJA

Odnosot na publikata, priemot na pesnite, priemot na prvata festivalska ve~er, na organizatorite im dade za pravo da go vostanovat i "Goce fest". Slednata godina organizacijata na Festivalot zapo~na kako {to e voobi~aeno-so konkurs. Vo 1991 godina, festivalot "Goce fest" se odr`a vo dve polufinalni ve~eri, so 30 pesni, i edna finalna. Ottoga{, odr`uvaweto na ovoj Festival premina vo tradicija. Od prviot "Goce fest" do sega otpeani se nekade okolu 400 pesni, a golem broj od niv se snimeni na kaseti i videolenti.

Organizator na Festivalot e KUD "Goce Del~ev", a vo ramkite na Ansamblot formiran e i Sovet na Festivalot, koj pokraj preostanatite aktivnosti, vodi gri`a za odr`uvawe i realizacija na istiot. Iako Festivalot se soo~uva so mnogubrojni problemi, sepak gi nadminuva. Vo po~etokot problemite mo`ebi bea od drug vid, no najmnogu doa|aa od strana na onie koi smetaa deka festival so edna vakva sodr`ina ne treba da se odr`uva vo Makedonija. Nivnata konstatacija be{e: "Dovolno se ispeani pesni, istorijata si e istorija".

No, sepak, priemot od strana na publikata n# ohrabri i n# natera da ne se dvoumime. I toa kako ima {to da se pee i ka`uva za Makedonija, zatoa {to Makedonija i qubovta kon tatkovinata nikoga{ ne mo`at da bidat iscrpena tema, istakna Pece Zdravkovski.

NEIZBE@NI NAGRADI

Godinava na "Goce fest" bea interpretirani 33 novi pesni, so rodoqubivo-patriotska sodr`ina. Kako i dosega, zastapeni bea poznati avtorski imiwa kako {to se Todor Traj~evski, Mateja Grujoski, Orce Nedelkovski itn. Bea dodeleni standardnite nagradi. Od `iri-komisijata prvata nagrada ja ponese Blagica Pavlovska za pesnata "^edo sum na drevna zemja", vtorata-Petranka Kostadinova, a tretata-Mi{ko Krstevski so pesnata "Ako umram". Prvata nagrada od publikata & pripadna na Petranka Kostadinova za pesnata "Majka", vtorata na Blagica Pavlovska, a tretata mu pripadna na Goce Arnaudov za pesnata "Ristoman vojvoda Pop~evski". Sledea nagradite za najdobar tekst, najdobar debitant, nagradata "Nikola Badev". Ovaa godina be{e dodelena i nagrada za najdobar scenski nastap naslovena kako "Jon~e Hristovski", a nea ja osvoi ansamblot "Kitka".



"Goce fest" se odr`uva isklu~ivo so sredstva obezbedeni od lu|e, pretprijatija, koi go pomagaat Festivalot, no najgolem del od sponzorstvoto e toa {to na samite avtori na pesnite ne im se pla}a za nivnite pesni {to ne e slu~aj so drugite festivali. Site koi konkuriraat i pi{uvaat pesni na ovaa tema ne dobivaat nadomestok. Sepak, Festivalot nosi golem broj drugi tro{oci kako {to e Univerzalnata sala, ozvu~uvaweto, orkestarot, muzi~arite, propagandniot materijal itn.


Od Germanija bea prisutni ~lenovi na klubot "Makedonija" od [tutgart koi go sledea Festivalot, ima{e gosti i od Mala Prespa-Albanija, a vo izminatite godini imalo gosti i od Kanada, Avstralija itn.

Mene mi ~ini posebno zadovolstvo koga doa|am da go sledam "Goce fest", a ako sum spre~en da dojdam sekoga{ gi kupuvam kasetite. Jas sum 32 godini vo Germanija, dolgi godini sorabotuvam so ansamblot "Goce Del~ev" i se obiduvam da ja iskoristam sekoja mo`nost tie da ni gostuvaat vo Germanija, veli gospodinot Fidan [emovski, ~len na klubot "Makedonija" od [tutgart, koj ovaa godina se javuva i kako sponzor.


Ovaa godina, kako i minatata, be{e zabele`ano deka na scenografijata na scenata povtorno go nema{e Kutle{ovoto sonce. Direktorot na "Goce fest", gospodinot Pece Zdravkovski, se ogradi od kakvo bilo objasnuvawe prefrlaj}i ja odgovornosta na MRTV, koja go ima pravoto na sopstvena scenografija za ovoj festival.