POMO[ ZA SITE NA KOI IM E NEOPHODNA

Ovoj centar e osnovan vo 1993 godina, a negovata cel e razvoj na ~ove~kite resursi vo Makedonija. MCMS na dolgoro~en plan te`nee kon unapreduvawe na mirot, natamo{no organizirawe na gra|anskoto op{testvo i socijalno-humanitarna pomo{ na lica koi imaat potreba od nea.

Direktorot, Sa{o Klekovski, veli deka od formiraweto na MCMS vo 1993 godina i negovoto aktivno zapo~nuvawe na rabota vo 1994 godina, imaat realizirano okolu 500 proekti so vkupna vrednost okolu 40 milioni germanski marki vo razli~ni sektori.

MCMS, kako {to istaknuva Klekovski, aktiven e vo pove}e sektori i toa vodosnabduvawe i sanitacija, ruralen razvoj, zdravstvo i obrazovanie, vrabotuvawe i generirawe prihodi, gra|ansko op{testvo i demokratizacija kako i socijalno-humanitarna pomo{.

Vo 1999 godina poradi serioznosta na situacijata Centarot prezema aktivnosti za pomo{ na begalcite i vo toj period celokupnite aktivnosti se naso~eni kon begalskata kriza. Za ovoj period Klekovski istaknuva:

Cela godina ne mo`evme da se sozememe od krizata, no vo vtorata polovina na dveiljaditata godina uspeavme da ja stabilizirame sostojbata vo Centarot i ve}e ovaa godina e vo znak na redovnite aktivnosti. Istovremeno se slu~i da go zavr{ime prethodniot srednoro~en period 1997/2000 godina, od koj se obidovme da izvle~eme odredeni pouki i lekcii za naredniot period 2001-2003 godina.

Vo izminatiot period Centarot ima pomognato preku 160 sela so grantovi za vodosnabduvawe, i so toa e ovozmo`eno okolu 120.000 lu|e da dobijat zdrava voda za piewe, a na poleto na vrabotuvaweto osnovana e posebna organizacija, Makedonska razvojna fondacija za pretprijatija koja ovozmo`uva finansiski i nefinansiski ulugi za podobruvawe na vrabotuvaweto, posebno vo ruralnite podra~ja. Za taa cel ovaa organizacija ima fond na zaemi okolu tri milioni amerikanski dolari.

Vo delot na zdravstvo i obrazovanie Centarot ima golem broj mali proekti so `enski i romski organizacii, koi imaa za cel, pred s#, da ja podobrat zdravstvenata edukacija na `enata i pristapot vo obrazovanieto, vo primarnoto obrazovanie vo onie grupi koi ne se vklu~eni vo nego, a toa se prete`no mladite devojki od ruralnite podra~ja.

[to se odnesuva do gra|anskoto op{testvo, veli Klekovski, se sproveduvaat pove}e aktivnosti vo oblasta na obuka, na informacii, a za taa aktivnost dovolno govori i nagradata za demokratija na gra|anskoto op{testvo vo 1998 godina od vladite na Evropskata unija i SAD.

Vo naredniot period Centarot, pokraj grantovite za vodosnabduvawe na selata planira da se ovozmo`at grantovi za sanitacija ne samo na selata, tuku i na perifernite gradski naselbi, koi se so polo{i uslovi na `iveewe. Isto taka planira da se obezbedi razvoj na sekcii za jaknewe na kapaciteti vo organizaciite za vodosnabduvaweto, pred s# vo ruralnite podra~ja. Toa e eden pristap koj }e ovozmo`i jaknewe na kapacitetot za zdru`uvawe na proektite, koi ve}e Centarot gi poddr`uva. Vo toj kontekst Klekovski ja istaknuva mo`nosta za poinakov na~in na rabotewe: "Ona {to se veli sredna klasa na naselbi, {to zna~i deka ovie grantovi bi bile nameneti, pred s#, za siroma{nite ridsko - planinski predeli".

Vo delot za vrabotuvawe MCMS prodol`uva so rabotata na Fondacijata za razvoj na pretprijatija. Vo odnos na ovaa aktivnost Klekovski veli: Vo maj ovaa godina }e imame ocenka za toa kako odat kreditite, no mo`am da ka`am deka ve}e imame uspeh zatoa {to ima 90 otsto plasman na sredstvata, za {to ovozmo`ija i povolnite uslovi {to gi ponudi Tutunska i Rado banka. Najgolem del od sredstvata se nameneti za ruralnite podra~ja i dosega pogolemiot del od sredstvata bea investirani vo Demir Kapija, Skopje i Kumanovo. Tuka se raboti za finansirawe preku bonum, koj ima za cel da gi razvie kooperantskite odnosi, odnosno }e ima pristap do pomalite stopanstvenici. Vo taa smisla ima pove}e krediti vo Skopsko, Tetovsko, Gevgelisko.

Vo delot na gra|ansko op{testvo, Centarot minatata godina gi zapo~na ciklusite na obuka za nevladinite organizacii za koja ima golema zainteresiranost.

Vo odnos na drugite aktivnosti Centarot planira i izdavawe na pettoto izdanie na Adresarot za nevladini organizacii vo koj bi se vklu~ile i sportskite, rekreativnite i kulturno-umetni~kite zdru`enija, s# so cel, da se prika`e celiot spektar na nevladini organizacii na gra|anite. Isto taka, vo sorabotka so pove}e zdru`enija, se podgotvuva izdavawe na bilten ~ija podgotovka be{e prekinata kon krajot na 1998 godina, sega se raboti na rabotniot naslov i se nadevame deka }e bide uspe{no sprovedeno, istaknuva Klekovski.

MCMS dava tehni~ka pomo{ vo realizacijata na evropskite inicijativi za demokratija i ~ovekovi prava. Toa e inicijativa na Evropskata unija, a vo Makedonija, nadle`na za toa e delegacijata na Evropskata unija. Klekovski istaknuva deka stanuva zbor za sredstva vo iznos od polovina milion evra za 2002 godina, nameneti za razvoj na razli~ni temi za ~ovekovite prava i demokratijata, so toa {to naglasok e staven na izbornite procesi, antikorupciskite aktivnosti i pravata na ~ovekot, posebno pravata na Romite.

Na 16 fevruari e krajniot rok za podnesuvawe na proektite za ovaa linija za koja MCMS }e dade ocenka, a odobruvaweto }e go vr{i delegacijata na Evropskata unija vo Makedonija. Smetame deka ova e odli~na mo`nost za {to pogolem broj proekti vo ovaa oblast, koja dosega be{e vo odredena stagnacija, a seto toa }e pridonese razvoj na gra|anskoto op{testvo.

Inaku centarot ima i kancelarija na Kosovo, vo \akovica i vo Draga{ kade {to sproveduva sli~ni aktivnosti i aktivnosti od oblasta na regionalnata sorabotka, a ovie oblasti se osobeno zna~ajni za me|ugrani~na sorabotka.

Va`en aspekt e i sorabotkata me|u nevladinite organizacii, a prv ~ekor kon taa sorabotka, koja vo momentov ne e na nekoe mnogu visoko nivo, e spodeluvaweto na informaciite, veli Klekovski. Isto taka kako pri~ina e i golemata naso~enost na nevladinite organizacii kon stranskite finansieri, kade mo`nite sorabotnici, ponekoga{ se do`ivuvaat kako mo`ni konkurenti za tie sredstva. Potrebata od taa sorabotka e mnogu va`na, veli Klekovski i potreben e eden koncept na tematska sorabotka kade {to na odredeni godi{ni sobranija }e se sre}avaat nevladinite organizacii i }e se odreduvaat prioritetite za tekovnata godina. Kako prioritet bi trebalo da bide i sorabotkata so Vladata, bidej}i nevladinite organizacii malku bukvalno go sfa}aat toj poim nevladini, a vo taa nasoka treba da postoi sorabotka s# vo funkcija na gradewe na javnata svest.

Vo odnos na stranskite donacii Klekovski naveduva deka se donirani okolu dva miliona dolari za MCMS i postoi zgolemen interes koj se dol`i, pred s#, na Paktot za stabilnost, kako golemi donatori se javuvaat i Holandija i Germanija, {to se dol`i i na bilateralnata sorabotka. Od druga strana, MCMS ima izgradeno i sistem za kontrola na sredstvata i stranskite revizii, ovaa organizacija e podgotvena da bide prvata nevladina organizacija koja }e izraboti i sertifikat, so mo`nost za dobivawe ISO za uslu`ni dejnosti kako edna potvrda za kvalitetot na raboteweto na Centarot.

Treba da se istakne potrebata od sorabotka na regionalno nivo, odnosno sosedstvoto. Ne samo da se koncentrirame na zapadnite partneri, tuku sorabotkata da se razvie na regionalno nivo, a za taa cel ve}e imame sorabotka so Belgrad i Zagreb, zaklu~uva na krajot Klekovski.