MONA LIZA NE E BOGORODICA OD MAKEDONSKITE IKONI

Organizatorot na poslednata izlo`ba na na{i ikoni vo Krakov, kustos Viktorija Korobar, kategori~no tvrdi deka makedonskoto nacionalno bogatstvo treba i ponatamu da se iznesuva nadvor od dr`avata, bidej}i toa e edinstveniot na~in da se pretstavime pred svetot i da poka`eme {to imame.

No, dodava g-|a Korobar, sekako dokolku se ispolneti site uslovi pri transportot i vo galerijata kade {to }e bidat izlo`eni ikonite.

Da potsetime, optimalnite uslovi koi im se potrebni na ikonite se temperatura od 18 stepeni Celziusovi i 56 -58 otsto relativna vla`nost. Isto taka, neophodno e od tehni~ka gledna to~ka, transportot da se izveduva na najvisko nivo. Na~inot na koj se prevezuva eden vakov tovar, vo drugite zemji e najva`en, a bidej}i stanuva zbor za ne{to {to ne smee da bide propu{teno na slu~ajnosta, naj~esto tvorbite od neprocenliv karakter se transportiraat po voden ili kopnen pat. Spored misleweto na stru~ni lica, avionskiot na~in na transport e najrizi~en, zatoa {to ako se slu~i nesre}a, sosema mal e procentot na verojatnost deka umetni~kite predmeti }e ostanat celosni. Ne slu~ajno Vizantiskiot muzej vo Atina, koj podgotvuva izlo`ba vo Kanada, ikonite }e gi prenesuva so brod, vo posebno kasetirani sandaci. Dokolku se slu~i nesre}a i brodot potone, sandacite }e isplovat na povr{inata na vodata i vrednostite }e bidat za~uvani.

Iznesuvaweto na makedonskoto nacionalno bogatstvo nadvor od dr`avata e diskutabilno pra{awe, zatoa {to sekoe transportirawe pretstavuva rizik. Sekoja promena na mikroklimatskite uslovi, pridonesuva ikonite da pretrpat o{tetuvawe od kakov bilo vid, istaknuva Bla`e Kuzmanovski, odgovoren konzervator od Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata za izlo`bite vo Pariz i vo Padova. Toj veli deka vo svetot se pravat takvi raboti, no deka na{ata dr`ava s# u{te nema uslovi da organizira izlo`bi nadvor od svoite granici. Uslovite koi se neophodni pri izvr{uvawe na vakvi transporti kaj nas ne mo`at da se obezbedat.

Ikonite {to bea del od golemata trimese~na izlo`ba "Zbor i slika od Istokot i Zapadot" vo Padova, Italija, na denot na za{titnikot na gradot "Sveti Apostol Luka", bezbedno se vratija vo zemjata, objasnuva gospodinot Kuzmanovski.

Inaku, od Rim vo na{ava zemja ikonite pristignaa po avionski pat. Triipol~asovnoto pate{estvie, pak, na ikonite od skopskiot aerodrom "Petrovec" do Ohrid se izvr{i vo neklimatizirano vozilo i vo mnogu lo{i vremenski uslovi. No}ta koga ikonite pristignaa na aerodromot, vla`nosta na vozduhot be{e nad 80 otsto, a temperaturata se dvi`e{e okolu 5 Celziusovi stepeni.

Nepo~ituvaweto na standardite vodi kon postepeno o{tetuvawe na predmetite stari po nekolku veka, a pretstavuvaat nacionalno bogatstvo na Makedonija.

Kuzmanovski go istakna primerot za slikata na Mona Liza, koja od Francija be{e transportirana za izlo`ba vo Japonija.

I pokraj toa {to taa slika be{e transportirana vo specijalen brod, vo posebno napravena kapsula koja, vo slu~aj na nezgoda, vedna{ isplivuva na povr{inata, konzervatorite pronajdoa mikropromeni na slikata i donesoa odluka Mona Liza pove}e da ne se iznesuva od zemjata - istakna toj. Na toj na~in tie si go zgolemuvaat turizmot, bidej}i onie {to sakaat da ja vidat slikata, }e treba da otidat vo Francija. Toa bi mo`elo uspe{no da se sproveduva i vo Makedonija.

Kuzmanovski gi demantira{e i {pekulaciite koi se vrtea vo javnosta deka ikonite od izlo`bata vo Francija ne se vrateni vo celost vo Makedonija, bidej}i eden del od tie ikoni otidoa na izlo`bata vo Padova, a drugiot del vo Krakov.

Za kopirawe na ikonite ne stanuva zbor, zatoa {to za da se napravi dobra kopija potrebno e pove}e vreme od tri meseci, kolku {to prestojuvaa ikonite za izlo`bata vo Pariz. Inaku, tokmu zaradi tie {pekulacii site ikoni po vra}aweto od izlo`bata se detalno provereni, snimeni na rentgen i e isfrlena sekoja dilema ili {pekulacija okolu ovaa rabota.

Generalen stav na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata e ikonite da ne se iznesuvaat od Makedonija, osobeno onie od postariot period, t.n. postojano bolni, koi se podlo`ni na najmali promeni na uslovite vo koi prestojuvaat, veli Jani Antoniev, konzervator vo Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata i odgovoren konzervator za poslednata izlo`ba vo Padova, Italija. Novata dr`ava, za da se "poka`e" vo svetot, bidej}i freskite ne mo`e da gi iznese, gi iznesuva starite ikoni i {to e najva`no poradi me|usebnata povrzanost, s# po~esto dobiva blagoslov od Zavodot kako institucija. Sekoe pakuvawe i raspakuvawe na ikonite e samo po sebe rizik. Isto taka i sekoe tovarewe i istovaruvawe vo kamion, brod ili avion pretstavuva rizik, zatoa {to za ~ovekot {to go pravi toa pretstavuva eden vid baga`. Se slu~uvalo ponekoga{ paketite so ikoni da bidat svrteni naopaku.

Konkretno za Krakov, Antoniev ja okarakterizira izlo`bata kako mnogu uspe{na, iako spored nego 30 ikoni da se iznesat nadvor od zemjavata se mnogu.

Nie imame 20 - 30 iljadi ikoni, no samo stotina od niv se iznesuvaat nadvor od Makedonija, go zaslu`uvaat tretmanot i go pretstavuvaat na{eto nacionalno bogatstvo. Zatoa, vo princip treba da se pravat izlo`bi, no toa da bide mnogu retko i da se iznesuvaat samo edna do dve ikoni od postariot period, a pogolemiot del da bide od ponoviot period - 19 vek, veli toj. Izlo`bata vo Pariz treba{e da bide reciprocitetna, odnosno po na{ata izlo`ba, Francuzite treba{e da napravat izlo`ba kaj nas, no tie odbija da gi donesat svoite dela vo Makedonija. Sakam da ka`am deka site drugi si go ~uvaat i za{tituvaat svoeto nacionalno bogatstvo, osven nas. Inaku, pred da patuvaat, nie go proveruvame i konzervirame sekoj milimetar od ikonata, so cel da se konsolidiraat nekoi o{tetuvawa, za da ne dojde do odron na `ivopisot.