INTERVJU

^edo Ristovski, gradona~alnik na Op{tina "Ilinden"

NIE SME PORTATA NA SKOPJE

Razgovarala: @aklina MITEVSKA

  • Previrawata koi{to bea okolu izgradbata na socijalnite baraki vo Op{tinata, bea ~ist marketing na opozicionata partija, koja misle{e taka da n# pobedi. No, za `al, presmetkite im se pogre{ni, barakite se vo interes na gra|anite, a moite gra|ani vo Op{tinata toa mnogu dobro go sfa}aat
  • Nie sme portata na Skopje od site strani i mislam deka zaslu`uvame da ni se dozvoli da poka`eme kako mo`e da funkcionira edna lokalna edinica. Toa i go poka`avme. Nie nikoga{ nema da dozvolime ovaa Op{tina da pripadne ili da se spoi so koja bilo druga op{tina. Sakame da si ostaneme sami
  • Jas mo`am da vi ka`am deka za 2001 godina od vi{okot sredstva ne dobiv ni{to. Dodeka mnogu op{tini na SDSM ne samo {to dobija, tuku dobija i mnogu pove}e od mojot Buxet. Opozicijata koja so ovie dezinformacii go true narodot samo }e ja pozdravam i }e & ka`am deka mo`at da proverat kolku dobi sosednata moja op{tina, Op{tinata "Petrovec", a kolku dobivme nie i neka sporedat {to s# napravivme nie i s# ona {to tie go napravija

Op{tinata "Ilinden" ima dvanaeset naseleni mesta. Najgolemo e naselenoto mesto Ilinden, kade {to se nao|a i sedi{teto na Op{tinata, potoa Marino, Kadino, Mralino, Miladinovci, Bunarxik, Ajvatovci, Bujkovci, Mr{ovci, Tekija, Deqadrovci i Bu~im. Vo Op{tinata `iveat okolu 16.000 `iteli. Vo odnos na etni~kata pripadnost ne{to pove}e od devedeset otsto se Makedonci, del & pripa|aat na srpskata nacionalnost, del na romskota i eden mal del na albanskata. Ovaa Op{tina dolgo vreme nema{e svoe sedi{te i kako {to veli gradona~alnikot ^edo Ristovski, koj po vtor pat e gradona~alnik, naselenite mesta od ovaa Op{tina dolgo vreme bile zapostavuvani.

Gospodine Ristovski, ova e Va{ vtor mandat, ka`ete ni vo kakva sostojba ja zateknavte Op{tinata "Ilinden" i {to napravivte vo Va{iot prv mandat?

RISTOVSKI: Nie sme novoformirana Op{tina. Po 1918 godina za prvpat povtorno dobivame Op{tina "Ilinden". Inaku prethodno na na{ata teritorija bila Op{tina "Bunarxik", pa preselena e vo Petrovec i po 1918 godina, t.e. vo 1996 godina nie prvpat povtorno dobivame op{tina. Vo po~etokot sedi{teto be{e vo mati~nata Op{tina "Gazi Baba", no po nekolkumese~no rabotewe nie se preselivme vo Op{tina "Ilinden", odnosno kade {to se nao|ame i denes. Jas ne bi mo`el tolku slikovito da vi ja opi{am sostojbata koja{to ja zateknav vo Op{tinata, no mo`am da vi ka`am deka vo toa vreme site dvanaeset naseleni mesta, iako gravitiraa do na{iot glaven grad na odale~enost nekade okolu 10 do 25 kilometri, bea taka da re~am edni od najzapustenite mesta vo R.Makedonija. No, sepak toga{nite vlasti gi davaa prioritetite na drugite mesta, a Op{tinata "Ilinden" i na{ite dvanaeset mesta bea preskoknuvani. Jas Op{tinata ja zateknav bez sedi{te, bez ni{to. Nemavme nitu edno stol~e, nemavme prostorii, nemavme bukvalno ni{to. Bevme bez avtomobili bez Javno komunalno pretprijatie", vo Op{tinata imavme dve-ri ruinirani ulici i ruiniran vodovod, bevme bez uli~no osvetluvawe, bez trotoari, bez parkovi. Zatoa trgnavme od po~etok. So eden makotrpen trud i rabota na celokupniot personal, kako i Sovetot na Op{tinata nie uspeavme vo minatite ~etiri godini da napravime sedi{te na Op{tinata, da ja opremime so kompjuteri, vozila, so parno, mebel, sala za sostanoci, taka {to sega zgradata na na{ata Op{tina ima okolu 400 kvadrati i pove}e prostor za deluvawe vo koj ni e smesteno i "Javnoto komunalno pretrijatie". Uspeavme da napravime "Javno komunalno pretprijatie" koe e prvo od site drugi novoformirani op{tini i koe e za primer vo Republika Makedonija, koe mojata Op{tina ja napravi ~ista, zdrava i zelena, bez divi deponii, bez problemi na gra|anite vo pogled na smetot. Uspeavme da asfaltirame golem broj ulici, da izgradime trotoari, uli~no osvetluvawe vo site naseleni mesta, parkovi, da pomogneme vo {kolite, da kupime kompjuteri vo u~ili{tata, da izgradime sportski tereni, da gi pomagame sportskite klubovi itn., s# ona {to mo`ete sega da go vidite vo ovaa Op{tina. Jas sum prezadovolen od dosega{noto rabotewe vo ovie ~etiri godini i mo`ebi ne sum se nadeval deka ova mo`eme da go napravime. No, vo 1996 godina im vetiv na gra|anite deka ova mo`eme da go napravime i deka Op{tinata "Ilinden" zaslu`uva i treba da bide primerna op{tina i prva op{tina koja }e nalikuva na evropskite op{tini vo dr`avava. Mislam deka mnogu dobro rabotevme i go ostvarivme toa {to go planiravme. Sega mo`eme da se pofalime i so zdrava voda za piewe.

KOMUNALNITE PROBLEMI

MS: [to se slu~i so socijalnite baraki koi bea planirani da se gradat vo Op{tinata "Ilinden", a site znaeme deka toga{ narodot od spomnata Op{tina toa ne go dozvoluva{e?

RISTOVSKI: Ni ve}e gi izgradivme fundamentite na socijalnite baraki vo Op{tinata "Ilinden" i ~ekame podobruvawe na vremenskite priliki za da gi doizgradime. Previrawata koi{to bea okolu nivnata gradba, bea ~ist marketing na opozicionata partija, koja misle{e taka da n# pobedi. No, za `al, presmetkite im se pogre{ni, barakite se vo interes na gra|anite, a moite gra|ani vo Op{tinata toa mnogu dobro go sfa}aat. Tie znaat deka ona {to jas kako gradona~alnik sakam da go napravam e vo niven interes.

MS: Gra|anite na naselenoto mesto Miladinovci se `alat na toa {to ambulantata za vreme na vikendite ne raboti i deka tie za edna obi~na injekcija treba da odat vo sosednite naseleni mesta?

RISTOVSKI: Jas koga dojdov za gradona~alnik vo 1996-97 godina, vo minatata vlast ovaa ambulanta rabote{e vo sabotite i nedelite, no tie seto toa go ukinaa. I nie kone~no po dve-tri godini, odnosno minatata godina uspeavme da imame edna de`urna ambulanta vo "Ilinden", koja raboti i sabota i nedela i popladne. Se dogovaravme i drugite ambulanti da rabotat taka zaradi toa {to Op{tinata ima golem broj `iteli, a malku ambulanti. Ve}e napravivme napori i mislam deka ovaa godina }e go re{ime i ovoj problem.

MS: Va{ite planovi vo vtoriot mandat?

RISTOVSKI: Vo mojot vtor mandat prvo i osnovno za {to se zalagam e oddeluvawe na Op{tina "Ilinden" od gradot Skopje, kako samostojna op{tina. Toga{ moite gra|ani }e vidat kako funkcionira edna pravilna op{tina i nie }e im bideme primer na ostanatite op{tini. Vtorata rabota vo koja sum anga`iran, koja ja vetiv i ja otpo~nav e golemiot potfat- izgradba na fekalna kanalizacija. Taa vo Op{tinata e neophodna zaradi toa {to nie sme nekade na dva do dva i pol metri pod nivoto na rekata Vardar i sme na t.n. podzemen bazen koj go koristi celata Skopska kotlina za rezerva na voda. Mislam deka toj ne treba da se zagadi, a za da ne se zagadi nie morame da izgradime fekalna kanalizacija za pro~istitelna stanica i istata voda da ja iskoristime za navodnuvawe na celata teritorija. Tretata rabota za koja se zalagam e sredno obrazovanie vo Op{tinata, podobruvawe na uslugite vo zdravstvoto, podignuvawe na stepenot na {kolstvoto t.e. obrazovanieto i mislam deka ako seto toa go napravime Op{tina "Ilinden" }e nalikuva na edna mnogu ubava urbana sredina t.e. edna evropska op{tina. ]e gi doizgradime site zapo~nati ulici, trotoari i s# ona {to e predvideno so planot na Op{tinata i }e go doizgradime ona {to be{e predvideno vo minatiot mandat. ]e ostavime prostor na{eto naselenie da ja izrazi `elbata za nivnite potrebi. Nie ve}e ja sprovedovme taa anketa t.e. ona {to nie kako Op{tina ne mo`evme da go vidime, a tie da ni go naso~at za da ja zavr{ime i taa rabota.

ODDELUVAWE OD SKOPJE

MS: Kakvi se Va{ite razmisluvawa za noviot Predlog- zakon za teritorijalna podelba so koj se predviduva namaluvawe na brojot na op{tini?

RISTOVSKI: Nie kako Op{tina sme 36-ti spored brojot na naselenie i koga gi poka`avme ovie rezultati se vide deka Op{tina nema potreba od spojuvawe so druga op{tina i mislam deka toa i gra|anite nema da go dozvolat. Nie sme portata na Skopje od site strani i mislam deka zaslu`uvame da ni se dozvoli da poka`eme kako mo`e da funkcionira edna lokalna edinica. Toa i go poka`avme. Nie nikoga{ nema da dozvolime ovaa Op{tina da pripadne ili da se spoi so koja bilo druga op{tina. Sakame da si ostaneme sami. Ima mnogu drugi op{tini koi slabo funkcioniraat i ne mo`at da opstojat, zatoa podelbata neka se pravi tamu.

MS: To~ni li se {pekulaciite deka op{tinite ~ii{to gradona~alnici & pripa|aat na vlasta dobivaat pove}e sredstva od Buxetot na dr`avata?

RISTOVSKI: Toa se ~isti {pekulacii na opozicijata. Jas mo`am da vi ka`am deka jas za 2001 godina od vi{okot sredstva ne dobiv ni{to. Dodeka mnogu op{tini na SDSM ne samo {to dobija, tuku dobija i mnogu pove}e od mojot Buxet. Opozicijata koja so ovie dezinformacii go true narodot samo }e ja pozdravam i }e & ka`am deka mo`at da proverat kolku dobi sosednata moja op{tina, Op{tinata "Petrovec", a kolku dobivme nie i neka sporedat {to s# nie napravivme i s# ona {to tie go napravija. So ova tie go trujat na{iot narod i se obiduvaat u{te edna{ da go zavedat. Mislam deka nie imame mnogu umen narod koj gleda koj {to pravi za niv i koj e protiv.

MS: Kako funkcionira Sovetot na Op{tinata?

RISTOVSKI: Nie vo Sovetot imame sedumnaeeset sovetnici, od koi devet se od "Koalicijata za promeni", eden od VMRO -Vistinska, a ostanatite se od opozicionata koalicija. Kako ilustracija nie dosega imame odr`ano nekolku sednici, a odlukite koi gi donesuvame se ednoglasni, taka {to ovaa Op{tina raboti samo vo interes na gra|anite, a ne vo interes na partiite. Vo "Ilinden" sekoga{ }e bide taka s# dodeka sum jas na vlast i mislam deka i drugite koi }e dojdat treba da gi po~ituvat gra|anite. Sovetot e servis na gra|anite za nivnite potrebi i mora taka da funkcionira. Politi~kite partii ne treba da ja koristat Op{tinata za svoi interesi, tuku za interesite na gra|anite. Toa go mislam za site gra|ani, a najmnogu za mojata Op{tina "Ilinden".