ZA BUGARSKIOT I MAKEDONSKIOT JAZIK

No, pred da po~nam da pi{uvam za Vas, za Va{iot tatko i za mojata majka, }e Vi ka`am edno malo par~e od na{ata makedonska tragedija. Jas sum roden vo kosturskoto selo Zagori~ani koe e sosedno na Vi{eni, na seloto od Va{iot tatko. Vo godinite od 1870 do 1880 godina vo na{eto maalo vo Zagori~ani si igraa dve mali deca. Edniot se vikal Dimitar, a drugiot Vasil. I dvajcata otidoa da u~at vo gimnaziite vo Solun. Dimitar vo bugarska, a Vasil stanal Vasilis i se zapi{al vo gr~kata gimnazija. Po Solun, Dimitar go prodol`il obrazovanieto vo Rusija, vo Petrograd. Po zavr{uvaweto na Univerzitetot trgnal da se vrati doma. Na patot zastanal vo Sofija i ja formiral "Bugarskata socijaldemokratska partija". Prezimeto na Dimitar be{e Blagoev. Vo negova ~est Gorna Xumaja sega se vika Blagoevgrad. Vasilis go prodol`il svoeto obrazovanie vo Gr~kata duhovna akademija vo Stambol. Mo`ebi vo toa vreme Va{iot tatko i mojata majka u~ea vo Stambol.

Gr~kata crkva po zavr{uvaweto na akademijata go pratila Vasilis da raboti vo Mala Azija, vo gradot Smirna. Vo 1922 godina koga gr~kata armija ja napadnala Smirna, Vasilis ve}e bil vladika na Smirna i im poka`uval na vojnicite od gr~kata armija koi sela se turski. I spored eden gr~ki profesor, vo tie sela malku lu|e ostanale `ivi. Poradi toa, koga armijata na Ataturk go prezemala Smirna, gi isterala site Grci zaedno so Onosis, no vladikata Vasilis go obesija. Stotici iljadi Grci begalci se naselija vo Makedonija, a mnogu od niv i vo Kostur. Vo 1924 godina mojot dedo zaedno so drugi dvajca zagori~anci, otidoa vo Kostur i so humanitarna cel primija 30 familii begalci - Maxiri i gi donesoa vo Zagori~ani. Tie znaeja deka vladikata vo Smirna, Vasilis bil roden vo Zagori~ani vo 1928 godina. Na{eto selo tie Maxiri go krstija vo ~est na Vasilis - Vasiliada. Taka se vika Zagori~ani denes, g. Lebamov. Taka stanal Vasilis "Grk", a Dimitar "Bugarin".

Vo Kostursko Va{iot tatko i mojata majka go zboruvaa istiot jazik doma za koj nie velevme deka e na{. Ovoj maj~in jazik be{e prviot jazik na na{ite roditeli. Vo Stambol tie go nau~ija vtoriot jazik - bugarskiot. Va{iot tatko se iselil vo Amerika i prodol`il da Ve u~i na Va{iot vtor jazik, na bugarskiot, a na{ata majka prodol`ila nas da n# u~i vo Zagori~ani na prviot, na na{iot, na makedonskiot jazik. Dobro se se}avam deka nekade vo 1943 godina odevme vo crkva i majka mi veli: "I ovaa tetka zboruva bugarski, zaedno u~evme vo Stambol, a ma`ot & znae samo po na{inski".

Nekoi ~lenovi na MPO velat deka "Makedonska tribuna" mora da se pe~ati ili na bugarski ili na jazikot na ilindencite. Vo 1903 godina nema{e makedonska azbuka i na{ite sosedi ne sakaa da otvorat makedonski {koli vo Atina, Sofija ili Belgrad, a kamoli vo Solun za da mo`at ilindencite da pi{uvaat na makedonski jazik. Taka, site vojvodi na Ilinden zavr{ija {koli vo Sofija, se razbira kako i denes besplatno. Tie vojvodi znaeja da pi{uvaat pismo na bugarski. I toa taka go pravea. Duri Goce Del~ev, koj pi{uval na bugarski jazik, bil bugarski daskal, pi{uval na bugarski: "Onoj {to saka da raboti na prisoedinuvaweto na Makedonija kon Bugarija, Grcija ili Srbija, mo`e da se smeta za dobar Bugarin, Grk ili Srbin, no ne i za dobar Makedonec".

Vojvodite na Ilinden pi{uvaa na bugarski poradi gornite pri~ini, no vojskata na Ilinden, komitite, zboruvaa na na{iot makedonski jazik. Jas sli~no zboruvav vo Zagori~ani od 1940 do 1948 godina so tie komiti na toj jazik koj ne be{e bugarski.

Va{iot tatko i drugi Makedonci od Kostursko koi po~naa da ja izdavaat "Makedonska Tribuna" ja pi{uvaa ne na maj~in, kosturski, makedonski, tuku na jazikot {to go izu~uvaa vo bugarskite {koli, kako i Goce Del~ev. Vie velite deka Bla`e Koneski go izmenil jazikot i azbukata. Toj ne izmenil ni{to, tuku od kosturskiot, od lerinskiot, od bitolskiot, od prilepskiot govor odredil makedonski literaturen jazik. Sega }e re~ete: "Nie vo Kostursko ne velevme Vlada", no ne velevme nitu Pravitelstvo. Bugarite po osloboduvaweto na Bugarija od tursko ropstvo vo 1878 godina zedoa iljada zborovi od ruskiot jazik, me|u koi i Pravitelstvo. Kade be{e napi{ano vo 1945 godina deka nie mora da zememe zborovi samo od ruskiot ili bugarskiot jazik, a ne od drugite slovenski jazici, kako {to e srpskohrvatskiot? I Srbite i Hrvatite velat Vlada. No, nie vo Kostursko ne velevme: "Tuka pravelstvuvaja Turcite pet vekovi", tuku "Tuka vladeja Turcite pet vekovi".

Nekoi vo Bugarija i vo MPO velat deka makedonskiot jazik i nacija se rodile po zapoved na Stalin i Tito na Ilinden vo 1944 godina, vo manastirot "Sveti Prohor P~inski". Ako Vie ili nekoj drug mo`e to~no da mi ka`e vo toj den, vo kolku ~asot i vo koja minuta toa ~udo stanalo, jas sum podgotven da ja zaboravam makedonskata istorija, po~nuvaj}i od Aleksandar Makedonski, preku Svetite Kiril i Metodij do Car Samuil i od nego preku Karpo{, Del~ev do ^ento i Kiro Gligorov i s# {to se vika makedonsko i }e po~nam da se vikam Makedonec od toj den, toj ~as i taa minuta.

Eh, g. Lebamov! Kade bil Stalin, pa i Tito, vo 1903 godina koga vo Sofija Misirkov ja pe~atel knigata "Za Makedonckite raboti"?! Vo taa kniga toj pi{uva deka e Makedonec. Ako negoviot dedo, poradi toa {to bil nepismen, mo`ebi i veruval vo ~udni propagandi, mo`no e da se vikal "Bugarin", no Misirkov pra{uva: "Dali mora i jas kako u~en ~ovek da go storam toa?". Knigata na Misirkov e pi{uvana na makedonski jazik i ako ja ~itate }e vidite deka dene{niot makedonski jazik e poblizok do bugarskiot, otkolku jazikot na Misirkov.

Dali znaete deka po naredba na gr~kata Vlada vo Atina vo 1925 godina se ispe~ati "Abecedar" na jazik {to se zboruva vo Va{eto selo Vi{eni? Trojcata daskali {to ja pi{uvaa knigata za Makedon~iwata da u~at vo {kolite, bea Makedonci od Kostursko. Ako ne veruvate, jas imam eden primerok i }e vi go ispratam da go ~itate. Taa kniga e pi{uvana na jazikot na Va{ata i mojata majka i na prviot jazik na Va{iot tatko. Nie kako mladi makedonski studenti u{te vo dale~nata 1953 godina vo Budimpe{ta formiravme taen Makedonski literaturen kru`ok i, ako se se}avam dobro, edno mom~e be{e od Va{eto selo Vi{eni. Toga{ nie kako mladi deca ne znaevme ni{to nitu za Koneski nitu za Koli{evski. Samo znaevme deka vo Jugoslavija vladee edno "imperijalisti~ko ku~e" koe se vika Tito. Ako se vo pravo tie koi tvrdat deka makedonskiot literaturen jazik se rodil vo 1944 godina, toga{ i toa ne e ~udo, za{to sekoj jazik se razviva. Videte, vo 1990 godina nema{e nitu srpski, nitu hrvatski jazik, tuku samo srpskohrvatski. Site re~nici pred 1990 godina bea pe~ateni na srpskohrvatsko - ruski, srpskohrvatsko - angliski itn. No, sega samo na srpski ili hrvatski. Duri i denes Radio London veli: "Ovde Radio London na srpskohrvatski jazik", ili vo Pariz: "Ovde Radio Pariz na ju`noslovenski jazik", a toa e na srpskohrvatski jazik. Ako zboruva{ na ist jazik, toa zna~i deka si od ista nacija. Dali Angli~anite, Amerikancite, Avstralijcite se ista nacija? Dali vie ste Angli~ani? [to da re~eme za Germancite ili Avstrijcite? A {to za [pancite i Meksikancite ili Argentincite? Srpskohrvatskiot jazik e mnogu poblisku od "makedonskobugarskiot" i Srbite i Hrvatite se ~uvstvaat kako posebna nacija. Toga{ {to im e problemot na Bugarite kon nas? Poradi romantikata kon Makedonija, Bugarija zagubila mnogu, no kako {to se gleda od toa ne spe~alila nitu edna pouka.

Za da bide tragedijata pogolema, }e Vi ka`am deka pred pet godini pokaniv na odmor vo Ohrid 15 moi mnogu bliski rodnini od Makedonija, Bugarija i Grcija, a me|u niv be{e i mojata sestra od Zagori~ani. Koga gi pra{av {to ste, mi velat: "[to si ti?". Im rekov: "Makedonec". Toga{ {to mo`eme da bideme nie, ako sme od ista krv, osven Makedonci. "No, kako se pi{uvate vo Bugarija i vo Grcija?". "E, kako, mi velat, kako Bugari i kako Grci". A toa "po rod", sega }e me pra{ate kako mo`e toa da bide taka. I jas ne znam. Pra{ajte ja demokratskata Evropska unija. Taa }e vi odgovori g. Lebamov. Jas ne sum bogat ~ovek, no }e soberam troa pari za da go platam i Va{iot pat za da odime zaedno po tragite na vistinata.

Prvo, sakam da znaete deka jas porasnav vo Ungarija zaedno so nad 100 deca od Va{eto selo Vi{eni. ]e po~neme od Budimpe{ta. Tamu }e go posetime vi{enecot Kosta Andreov koj go izdava tamu makedonskoto spisanie "Makedonski izvor". ]e go pra{ame ovoj patriot, koj se rodil vo Va{eto selo Vi{eni, kako se ~uvstvuva{e toj, a i drugite vi{enci, vo Ungarija - kako Makedonci ili kako Bugari? Ottamu }e odime vo Bugarija kaj moi rodnini, no Vie nema da ka`ete koj ste, za{to ako znaat deka se vikate Lebamov, tie }e se upla{at. Ama, ne znam dali Bugarite }e mi dadat viza, zatoa {to vo 1961 godina toa go odbija za meden mesec da odam vo Bugarija kaj rodnini, a & dadoa viza samo na mojata sopruga. Pri~inata be{e toa {to se deklariram kako Makedonec. Od tamu so ista cel i so isto pra{awe }e odime vo moeto rodno selo Zagori~ani i }e ja pra{ame mojata sestra. Taa nema da se pla{i od Vas, nema aber koj ste Vie. Od tamu }e odime vo Va{eto rodno selo Vi{eni. Za vreme na celoto patuvawe, ako najdeme edno lice koe }e re~e deka se ~uvstvuva Bugarin, toga{ parite za biletite Vie ne }e mora da mi gi vratite. No, ako site re~at deka se ~uvstvuvaat kako Makedonci, toga{ Vie }e mora da platite i za patot. Veruvam deka toa nema da bide problem od Va{a strana.

]e Vi predlo`ev da odime i vo Avstralija, za{to tamu `iveat mnogu deca - begalci so koi zaedno porasnavme vo Ungarija, no s# se pla{am deka ako me vidat so Vas i mene }e me tepaat mislej}i deka i jas sum stanal jani~ar. Ako ne{to mi se slu~i vo Bugarija ili Grcija, od toa ne se pla{am, zatoa {to sekoj den s# pove}e se sramam {to do`iveav mnogu pove}e godini od trojcata bra}a zaedno, koi `ivotot si go dadoa za da imaat pravo da go zboruvaat jazikot na komitite, a ne jazikot na mnogu od ilindenskite vojvodi koi se {koluvaa vo Bugarija.

Dali znaete deka vo maj 1903 godina pred Ilinden eden Grk napravil intervju so pretsedatelot na Kru{evskata Republika, Nikola Karev. Go pra{al: [to si? Karev mu veli: Makedonec. Toga{ zo{to se simpatizirate so Bugarija. Im veli: Bugarija ni pomaga vo borbata protiv Turcite. Ako i vie Grcite ni pomagate, i so vas }e se simpatizirame. Intrvjuto se pojavi vo atinskiot vesnik "Akropolis". Ako sakate }e vi go pratam ili prevedeno na makedonski ili originalna kopija od vesnikot na gr~ki. Pardon, na bugarski - ne go imam, toj fakt i den-denes se krie tamu.

Velite deka Vie go posetivte Van~o Mihajlov koga bevte nad 50 godini star, a Mihajlov se bli`i do 100 godini. Toj toga{ Vi rekol: "\or|i, ti si Bugarin". Kako, gospodine Lebamov, do toga{ Vie ne znaevte {to ste? Treba{e li eden senilen starec, koj nikoga{ nemal razum, da vi ka`e koj ste? Kako }e se deklarirate ako jas Ve posetam i Vi re~am: "\or|i, Vie ste Tur~in!". Dali }e mi veruvate?

Jas zavr{iv dva univerziteta i imam pove}e razum od Radko. Eve zo{to! Vo po~etokot na septemvri 1944 godina Radko sletal vo Skopje so cel da formira vtora bugarska dr`ava na Balkanot: Fa{isti~ka Republika Makedonija. Toga{ cel svet znael deka Germanija ja zagubila vojnata, a Crvenata armija go pominala Dunav i se pribli`uvala do Sofija. Toga{ {to baral toj tamu, ako imal malku razum. Negovi lu|e vo Skopje mu rekoa: "^i~ko Radko begaj vedna{, za{to partizanite na ^ento se bli`at kon Skopje od site strani i ako te fatat }e te obesat da visi{ pod edno drvo kaj rekata Vardar". Mihajlov se upla{il i vedna{ si zaminal. Dali go znaevte toa?

Eh, gospodine Lebamov. Ako i Vie ja znaete tragi~nata istorija na na{iot ma~en makedonski narod, }e stanete ne samo makedonski patriot kakov {to sum jas, tuku }e stanete i makedonski nacionalist kako {to se site onie koi se rodeni vo Vi{eni, osobeno onie koi `iveat vo dale~na Avstralija. I na krajot sakam da znaete deka mojot najmlad brat bil strelan vo Solun na 17-godi{na vozrast, a dvajcata drugi bra}a i majka mi, borej}i se za pravata na makedonskiot narod, `ivotot si go dadoa vo planinite okolu seloto na Va{iot tatko, Vi{eni. Jas ne znam kade se grobovite na mojata majka i na moite bra}a, no koga }e se sretneme tamu gore, visoko kaj Boga, dali smeam da im re~am: "Izvini majko i bra}a, vie ste bile vo zabluda?!