MAKEDONSKI NEZABORAV

31 januari 1927 godina vo Radovi{ e roden Aco Karamanov, makedonski poet i borec vo NOV na Makedonija. Zagina vo borba protiv germanskite fa{isti kaj seloto Stojmirovo na 7.10. 1994 godina.

1 fevruari 1834 godina vo Ohrid e roden Kuzman [apkarev, eden od najzna~ajnite sobira~i, publikatori i afirmatori na makedonskite narodni umotvorbi i eden od prvite makedonski u~ebnikari, ~ovek koj so golemi samo`rtvi vo vremeto na nacionalnata prerodba na Makedoncite & se predade na blagorodnata misija na onaroduvawe na duhovnoto bogatstvo na svojot makedonski narod. Gi objavi delata "Zbornik na narodni umotvorenija, nauka i kni`ina", materijali za `ivotot na bra}ata Miladinovi - Dimitrija i Konstantin, kako i osum u~ebnici {to gi napi{a za potrebite na u~ili{tata vo Makedonija. Umre vo Sofija na 18. 3. 1909 godina.

3 fevruari 1997 godina, vo nesre}en slu~aj zagina Vasko Karangeleski, naroden heroj na Makedonija. Vo NOV na Makedonija pristapi vo 1941 godina, koga stana i ~len na SKOJ. Vr{e{e voeni dol`nosti kako komandant na bataljon, zamenik-komandant na Tretata i na ^etvrtata makedonska brigada. Vo vojnata be{e komandant na divizija, na~alnik na {tab na korpus i na voeno podra~je i na~alnik na [tab na armiska oblast. Roden e vo seloto Brusnik-Bitolsko na 7. 7. 1921 godina.

3 fevruari 1987 godina, vo Skopje umre akademik prof. d-r Vladimir Mo{in, eden od najgolemite prou~uva~i i poznava~i na makedonskata srednovekovna umetnost i kultura. Pokraj negovata dejnost vo Zagreb i vo Belgrad, be{e rakovoditel na Istoriskoto oddelenie pri Arhivot na Makedonija, profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje i dolgogodi{en rakovoditel na Katedrata za slovenska kultura pri Institutot za prou~uvawe na slovenskata kultura vo Prilep.

Vo negovata bogata bibliografija mo`e da se sretnat epohalni dela i trudovi objavuvani vo Sovetskiot Sojuz, vo Kopenhagen, vo London, vo Brisel, vo Praga i vo drugi evropski centri. Roden e vo Petrograd, na 9. 10. 1894 godina.

4 fevruari 1872 godina vo Kuku{, Egejska Makedonija e roden Goce Del~ev, eden od najgolemite makedonski revolucioneri. Kako ~len na TMORO, toj so pravo be{e nare~en apostol na revolucionernata organizacija. Iako ne be{e u~esnik vo Ilindenskoto vostanie od 1903 godina, duhot na Goce Del~ev be{e prisuten i vo toa vostanie, i vo podocne`nite borbi na Makedoncite. Neprijatelite na makedonskoto revolucionerno delo vo Goce gledaa najgolem du{man i na sekakov na~in se obiduvaa da go likvidiraat. Taka, na 4. 5. 1903 godina, vo borba protiv osmanliskata vojska vo seloto Banica, Sersko, Egejska Makedonija, prestana da ~uka srceto na golemiot makedonski sin, Goce Del~ev (pove}e na str. 16).

6 fevruari 1893 godina vo Ohrid umre Grigor Prli~ev, eden od najpoznatite makedonski pisateli na 19 vek. Negovi ostvaruvawa se poemite "Serdarot" i "Skenderbeg" i poznatoto delo "Avtobiografija". So poemata "Serdarot", za koja na poetskiot konkurs vo Atina dobi lovorov venec, ja izdigna makedonskata literatura me|u najpoznatite kni`evni ostvaruvwa na Balkanot vo svoeto vreme. Roden e vo Ohrid, na 30. 1. 1830 godina.

6 fevruari 1985 godina vo Ohrid umre Todor Zografski, makedonski revolucioner i op{testveno-politi~ki rabotnik. Poteknuva od patriotsko zografsko semejstvo. Roden e vo Veles, vo 1892 godina.

7 fevruari 1876 godina vo Carigrad umre Partenija Zografski (rodenoto ime mu e Pavle), prv makedonski u~ebnikar, filolog, folklorist, eden od najistaknatite kulturni i crkovni rabotnici vo 19 vek i prv makedonski mitropolit. Vo 1857 godina vo Carigrad go izdade prviot u~ebnik na makedonski jazik. Roden e vo Gali~nik-Gostivarsko, vo 1818 godina.

7 fevruari 1973 godina vo Skopje umre Nikola Martinovski, makedonski likoven umetnik, pedagog i akademik. Toj e eden od osnova~ite i prv direktor na Umetni~koto u~ili{te vo Skopje.

Roden e vo Kru{evo, na 15. 8. 1903 godina.