Ako se pra{uvate zo{to makedonskata diplomatija e tolku bezrbetna vo braneweto na dr`avnite interesi ve povikuvam da go pro~itate tekstot Lekcii nau~eni: Balkanot i Makedonija, deset godini potoa od prof. Denko Maleski, objaven vo prviot broj na spisanieto Nova balkanska politika. Istoto mo`e da se pogledne na Internet-adresata http://www.newbalkanpo-litics.org.mk. Zna~i, {to pi{uva gospodinot Malevski, redoven profesor na Pravniot fakultet na Univerzitetot Sv. "Kiril i Metodij" vo Skopje, kade {to predava me|unarodna politika i pravo, kako i sovremeni politi~ki sistemi. Vo delot od tekstot kade gi opi{uva nategawata okolu imeto na Makedonija, toj veli: "Od druga strana, sposobnosta za kompromis na makedonskoto op{testvo ne be{e mnogu pogolema od onaa na gr~koto. Gordosta kaj Makedonecot zaradi {totuku steknatata nezavisnost go prave{e ~uvstvitelen na diktatot od sosednata zemja. Taa gordost po~iva{e i vrz `estokiot duh na nezavisnost sokoj bea zadoeni ovie porane{nite 'Jugosloveni', pobednici od Vtorata svetska vojna, rodena vo otporot kon site nadvore{ni pritisoci poslednive pet decenii, vklu~uvaj}i go, se razbira, i ona istorisko 'ne' na Stalin. Toj fakt ne ode{e vo prilog na umerenite politi~ki stavovi i podgotvenosta na kompromis. Me|utoa, s# do momentot dodeka ne be{e jasno deka }e bideme primeni vo Obedinetite nacii, politikata kako da ja ostava{e otvorena vratata za kompromis okolu spornite pra{awa, stav koj naiduva{e na sesrdna poddr{ka od EU i SAD. Vpro~em, takvata politika be{e najdobra (kurzivot e moj) i za bezbednosnite i ekonomskite interesi na Republika Makedonija, zatoa {to odbegnuva{e da vleze vo otvorena kavga koja mo`e da zavr{i vo eden neramnopraven sudir". Ponatamu, profesor Malevski, koj samo da potsetime, be{e minister za nadvore{ni raboti na R.Makedonija od 1991 do 1993 godina, i ambasador vo ON vo Wujork od 1993 do 1997 godina, tvrdi deka otkako se doznalo deka Makedonija }e vleze vo Obedinetite nacii bez da bil re{en sporot so imeto vo na{a polza, nu`niot kompromis pome|u politi~kite akteri za "zaedni~ki nastap na vlasta i opozicijata so {to }e ja spodelea odgovornosta za te{kite odluki, koi trebaa da se donesat" ne bil postignat. Taka, "po~nalo politi~ko naddavawe koe{to zavr{i vo maksimalizam-ustavnoto ime ne go davame! Perspektivite za blagosostojba i bezbednost na gra|anite na Republika Makedonija bea vo spor so onie na politi~arite... Nadvladeaja interesite na politi~arite".

Spored g. Maleski, kako {to mo`e i sami da prosudite, Makedonecot bil(e) gord na svoeto makedonstvo zaradi periodot na makedonskoto biduvawe vo velikata Jugoslovenska federacija. Vakvata pak gordost go napravila Makedonecot nepodotven za kompromis vo "sporot" so Grcija. Politikata na kompromisot, pak, spored prof. Malevski bila najdobra zo{to taa bila vo polza na ekonomskite i bezbednosnite interesi na dr`avava, a patem bila i poddr`uvana od me|unarodnata zaednica. Zatoa spored Maleski opozicijata i vlasta treba da se obedinat okolu kompromisnoto re{enie, a ne da si gi teraat svoite interesi, koi dovele do, vnimavajte, pozicija na "maksimalizam"- Makedonija da go zastapuva svoeto ustavno ime. Za gospodinot Maleski, makedonskoto ime i identitet ne se tolku va`ni kolku bezbednosta i blagosostojbata na dr`avata. No, profesorot Maleski pritoa zaborava deka, ako taka se odnesuvaa na{ite pretci vo vremeto na Osmanliskata Imperija, sega site }e bevme muslimani, ili vo podocne`nite periodi Srbi, Bugari ili Grci. [to }e im falelo na{ite pretci da go prifatele islamot kako religija, ili srpstvoto, bugarstvoto, ili grcizmot, taka sigurno }e bea pobezbedni, ako ne i poimotni. Sepak, tie toa vo najgolem slu~aj ne go napravija. Zo{to gospodine Maleski? Zatoa {to, narodnoto ime e klu~en faktor vo identitetot na edna nacija. Ne slu~ajno vo Vardarska Makedonija po balkanskite vojni re`imot go ubeduva{e tuka{niot narod deka e "ju`nosrbijanski"(sic)

Da sakaa blagosostojba i bezbednost, na{ite dedovci i pradedovci }e go prifatea toj "Srpski kompromis", kako {to i vo godinite na Vtorata svetska vojna }e go prifatea "kompromisot" da bidat B’lgari. Za na{a sre}a tie toa ne go storija, ami so site sili se vpregnaa da go za~uvaat makedonskoto ime i da ja oslobodat Makedonija. Tuka le`i gordosta na Makedonecot, profesore, vo dolgata i krvava borba za pravo na sopstven identitet i slobodna dr`ava. Nebuloznite tezi {to gi postavivte vo gorespomnatiot tekst ne mo`am na nikoj drug na~in da gi protolkuvam, osven kako apologija na va{eto dr`avni~ko neznaewe vo periodot koga Makedonija go re{ava{e "sporot" so Grcija. Kako {to na {iroko vo makedonskite mediumi pi{uva{e Igor Janev (vidi me|u drugite i "Makedonsko sonce" broj 260, 287), makedonskoto vleguvawe vo Obedinetite nacii be{e napraveno na smetka na kanonite na ovaa organizacija. So drugi zborovi, so toa {to bevme prinudeni na "dopolnitelni uslovi", t.e., da ja prifatime privremenata referenca i da pregovarame so Grcija za imeto, zakonite za ramnopravnost na ~lenkite na Obedinetite nacii bea naru{eni, na na{a {teta. Kako profesor po pravo vpro~em vie za ova ste mo`ele da doznaete i od napisot na g. Janev vo nau~noto spisanie American Journal of International Law, No. 1, 1999, pp.155-160. Od gorenavedenoto mo`e da se zaklu~i deka makedonskata diplomatija vo eden klu~en istoriski period za Makedonija be{e zastapuvana od lu|e koi ne sakaa, ili ne znaeja da go branat makedonskiot interes. Dali dene{niot diplomatski e{alon go pravi istoto vi ostavam sami da presudite dragi ~itateli. I zapamtete izborot e v(n)a{, voobi~aeno e edna{ na sekoi ~etiri godini.