PAMETNICITE NE DOPU[TAAT VREME ZA ODMOR

KONDIJANOV: Obemot na rabotite od programata na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata vo 2000 godina be{e prili~no golem. So ogled na toa deka stanuva zbor za raboti {to se izveduvaat vrz objekti pod otvoreno nebo, kako na primer arheolo{ki lokaliteti ili objekti od graditelskoto nasledstvo, planiranite aktivnosti ne bea zavr{eni vo periodot koga dozvoluvaa vremenskite uslovi. Na samiot kraj od minatata godina, vrabotenite od Zavodot gi zavr{ija konzervatorskite raboti na lokalitetot Marvinci i Vardarski Rid. Ostana manastirot Slep~e kade {to se raboti na pokrivaweto na tremot i kupolite na crkvata. Me|utoa, nema vreme za odmor kako {to dosega be{e voobi~aeno. Januari i fevruari obi~no bea meseci za rezimirawe na rabotite i za podgotovki za godinata {to sleduva. Sega sme staveni vo pozicija i da se podgotvuvame za slednata godina, no i da gi privr{uvame rabotite, koi{to ne uspeavme da gi realizirame vo izminatata godina.

KONDIJANOV: Edna od pogolemite raboti koja ja zapo~navme od 29 januari e zaostanatiot del od proektot na FARE-programata za Makedonija, za Stobi. Vsu{nost, Republi~kiot zavod be{e i najgolem korisnik na tie sredstva od FARE-programata - 150.000 evra za laboratorijata za fizi~ko-hemiski istra`uvawa i okolu 80.000 evra za Stobi. Ova {to sega morame da go rabotime zatoa {to sme usloveni so eden vremenski tesnec, poto~no od predvidenite 90 dena be{e namaleno na 80, pa sega zaradi povtorno uslovuvawe sme vo pozicija da go srabotime toa za pedesetina dena so otstapka od 10 dena zaradi eventualni vrne`i od sneg ili do`d. Toa se raboti koi vsu{nost predviduvaat dislocirawe na celokupniot arheolo{ki takanare~en {ut i arhitektonska plastika, koja e rasposlana {irum lokalitetot. Seto toa treba da se skladira na opredeleni mesta, od kade povtorno }e se vra}a na objektite. Zemjata, koja{to e naplastuvana ve}e 7 do 8 decenii, isto taka treba da bide dislocirana, a so toa da se osposobi lokalitetot za turisti~ka eksploatacija.

KONDIJANOV: Ovoj del od FARE-programata predviduva postavuvawe kiosci, informativni tabli vrz objektite, panoa ili pomoderno ka`ano bilbordi, mala koli~ina reklamen materijal - maici, kapi, prospekti - koi{to se ve}e vo zavr{na faza na izrabotka. Me|u pogolemite raboti {to pretstojat vo 2001 godina bi mo`elo da se spomne postavuvawe na patokazi i informativni tabli na okolu 170 lokaliteti ili kulturno-istoriski spomenici, koi{to se vlezeni vo grupata po kriteriumot da mo`e da se pristapi do niv. Toa zna~i za prvpat vo Makedonija }e imame unificirani tabli i po boja i po dimenzija. [tom }e ja vidite tablata, znaete deka stanuva zbor za informacija od oblasta na kulturata i kulturnoto nasledstvo. I vo taa nasoka, ve}e sme vo poodminata faza na podgotovka. Zna~i, selektirani se tie spomenici i ve}e se raboti na sodr`inata na tekstot {to }e bide postaven na tie tabli. Se nadevame deka vo turisti~kata sezona {to pretstoi }e dobieme nekolku prvi~ni rezultati.

KONDIJANOV: I vo nacionalnata programa jasno e postavena pozicijata na lokalitetot Stobi. Poto~no, Republi~kiot zavod }e bide institucijata koja vo slednive pet godini }e bide zadol`ena da se gri`i za nego od aspekt na konzervacija, pa i podgotvuvawe za turisti~ka eksploatacija. Za tie pet godini se predviduva Stobi da se dade vo privatni race, zatoa {to iskustvata od Evropa zboruvaat tokmu za takov vid rabotewe. Toa ne zna~i deka konzervacijata }e ja vr{at privatni lica. Za muzejskata zgrada so postavkata i celiot materijal }e se gri`i Muzejot na Makedonija zaedno so Muzejot vo Veles, a za nedvi`noto nasledstvo }e se gri`i Zavodot za za{tita na spomenciite na kulturata. I tuka idniot stopanisuva~ voop{to }e nema udel. Toj }e mo`e da se gri`i za higienata, posetenosta od turisti, ponudata i sli~no.

KONDIJANOV: Znaeme deka toa se najpasivnite regioni vo Makedonija, a interesot na finansierite od nadvor e tokmu za tie regioni, kade {to pasivnosta i siroma{tijata e najprisutna. Ova e eden vid na sanirawe na tie sostojbi so privlekuvawe na turizam, a istovremeno i vrabotuvawe na tie lu|e vo nekoi sodr`ini okolu turisti~kite objekti. Vo ramkite na toa, vo regionot na Del~evo, Berovo i Peh~evo, predviduvame edna programa koja{to e poddr`ana od Svetskata banka, konkretno za manastirot vo Berovo, no isto taka taa }e poddr`i i javni raboti. Toa go poka`uva iskustvoto {to go imame nanazad vo Vinica: javni raboti od oblasta na ekologijata i konzervacijata i za{tita na spomenicite na arhitekturata. Isto taka, postojnite objekti koi uka`uvaat na nekakvi sodr`ini od etnolo{ko zna~ewe: vodenici, valavnici, koi }e bidat staveni vo funkcija da se zbogati ponudata za turistite.

KONDIJANOV: Da. ^etiri manastirski kompleksi }e bidat tretirani kako pilot - proekti za manastirskiot turizam. Ministerkata uspea da vospostavi kontakti vo Germanija, od kade dobi vetuvawe deka prvata finansiska pomo{ }e bide pratena vo april godinava. Vo ramkite na toa, ve}e se selektirani ~etiri manastiri koi{to bi mo`ele da ponudat standardi podnoslivi za eventualnite turisti. Toa se manastirite: "Sv. Naum", "Sv. Jovan Bigorski", Vodo~kite crkvi i Vequsa i Polo{kiot manastir. Ve}e sme vo podgotovka na bro{ura koja }e gi tretira samo ovie manastiri i }e gi dava osnovnite informacii koi se neophodni za eden turist pred da pristigne na tie lokaliteti. Centralnoto zadr`uvawe e vo "Sv. Naum", bidejki toj nudi eden mnogu visok standard za prestoj na turisti. Vo tie ramki, ve}e imame proekt i poddr{ka od MPC za desetina manastiri, koi{to treba da bidat prosledeni so dopolnitelna literatura, ovojpat poobemna, za sekoj manastir posebno. Taa bro{ura bi sodr`ela informacii ne samo za zna~eweto na spomenicite, tuku i malku od drug aspekt.

KONDIJANOV: Da. Kon krajot na minatata godina se najavi izrabotka na veb-stranica na Internet vo vrska so ukradenite ikoni, taka {to sekoj gra|anin {to e vo zemjava i nadvor od nea, dokolku ima interes, mo`e da pogledne. No, se podgotvuva ista takva veb-stranica koja }e bide povrzana so manastirskiot turizam, bidej}i toa e najbrziot i najneposredniot pat da go ponudime ona {to go imame na celata planeta.