Van~o Kargov, od Ministerstvoto za finansii, na sobraniska komisija za finansirawe i Buxet im pojasni na pratenicite deka iako stanuva zbor za iznos od 600 - 700 milioni marki, sepak ne e mo`no ovie sredstva vedna{ da bidat vneseni vo Buxetot, bidej}i Telekomot e prodaden po ve}e izvr{enoto planirawe na istiot. Ovie sredstva mo`at da bidat vneseni preku rebalans i da bidat prefrleni vo Buxetot za slednata godina ili da bidat tro{eni soglasno odlukite na Sobranieto, no neophodna e prethodna konsultacija so Me|unarodniot monetaren fond.

Pratenicite gi donesoa i izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za dodadena vrednost so koi se predlaga mineralite i hemiskite |ubriva, kako i sredstvata za za{tita na rastenijata koi dosega se odano~uvaa so stapka od 19 otsto, da se odano~uvaat so privilegirana dano~na stapka od pet otsto, {to }e vlijae za namaluvawe na cenite kaj zemjodelskite proizvodi i za podobruvawe na zemjodelskoto proizvodstvo. Isto taka, novoizgradenite stanovi koi dosega se odano~uvaa so op{ta dano~na stapka od 19 otsto, sega }e se odano~uvaat so privilegirana stapka od pet otsto, {to }e vlijae na namaluvawe na cenata na stanovite, kako i za zgolemuvawe na stanbenata izgradba.

Sobranieto v~era gi usvoi i izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za personalniot danok od dohod, koi se vo interes na stopanstvoto i za zgolemuvawe na vrabotuvaweto vo dr`avava. Se predlaga stapkite na personalniot danok na dohod da se namalat i da bidat progresivni, odnosno namesto postojnite 23, 27 i 35 otsto, se predlagaat dve stapki od 15 otsto na osnova od edna do dve prose~ni plati i 18 otsto od tri do pet prose~ni plati.

Spored podatocite od Ministerstvoto za ekonomija, so Dogovor za slobodna trgovija me|u Republika Makedonija i Republika Ukraina se sozdavaat uslovi za dinamizirawe na vkupnata trgovska i ekonomska sorabotka me|u dvete dr`avi.

Za makedonskite zemjodelsko - prehranbeni proizvodi {to }e se izvezuvaat vo Ukraina se utvrdeni bescarinski tarifni kvoti i toa za vino 400.000 hektolitri, 1.000 hektolitri vinski destilat, 500 toni jagne{ko meso, 5.000 toni piperki, 10.000 toni tutun, 500 toni su{en zelen~uk, 200 toni ovo{je, 13.000 toni konzervirano ovo{je i zelen~uk, 500 toni rastenija i delovi od rastenija za farmacevtska industrija, 500 toni proizvodi od {e}er, 500 toni ~okoladi i drugi prehranbeni proizvodi.

Uvozot na ukrainskite industriski proizvodi vo Makedonija }e bide liberaliziran vo desetgodi{en period, pri {to uvozot na surovini i repromaterijali koi ne se proizveduvaat vo Makedonija }e bide liberaliziran po stapuvaweto vo sila na Dogovorot.

Deleweto na 200 milioni germanski marki od proda`bata na Telekom za proekti na ministerstvata se svede na spisok na `elbi. Ministerstvata, iako znaeja kolku pari se vo igra, kako da se podzaboravija i do zavr{uvaweto na konkursot, do Ministerstvoto za finansii ispratile proekti, ~ija zbirna cena e dve miljardi germanski marki. Najslabo so matematikata stojat vo Ministerstvoto za ekonomija koe pobaruva 739 milioni germanski marki, a po nego sleduvaat za odbrana so 333 milioni germanski marki, za obrazovanie so 258 i za transport i vrski so 190 milioni germanski marki.

Poskromni vo svoite barawa bile vo Ministerstvoto za zemjodelie so barawe od pribli`no 165 milioni, dodeka ministerot za zdravstvo i za vnatre{ni raboti bi se zadovolile so samo 147, odnosno 105 milioni germanski marki. Vo skromnite, onie {to baraat pod sto milioni, spa|aat ministerstvata za lokalna samouprava, koe bara 76, za nadvore{ni raboti so 67, za `ivotna sredina so 30, trud i socijala so 20, pravda 19 i kultura so 12 milioni germanski marki. Skromnost ne poka`ale ni vo dr`avnite agencii, vo pretprijatijata i vo op{tinite. Skopje pobaruva za proektot "Tramvaj" 100 milioni germanski marki, JP "Vodostopanstvo" okolu 130, @eleznica 50-ina, a Makedonskata televizija 13 milioni germanski marki. Samo Ministerstvoto za finansii poka`alo skromnost, bidej}i toa treba da gi deli sredstvata.

Vo Viena bea potpi{ani oficijalnite dokumenti za dodeluvawe na ~etiri paketi pari~na pomo{ od Vladata na Japonija za Vladata na Republika Makedonija.

Vkupnata vrednost na ovie paketi iznesuva 2,3 milijardi jeni, odnosno 19,2 milioni amerikanski dolari.

Denovive po~na otkupot na tutunot i vo Kavadarci. Edinstveniot otkupuva~ vo kavadare~ko, pretprijatieto "Dejmond-MD", tutunot }e go otkupuva na osum merni mesta, so dozvolena vla`nost od 16 otsto, a tutunot }e go ocenuva po klasi.

Za prva klasa "Dejmond-MD" na proizvoditelite }e im pla}a po 167 denari plus tri denari premija, za vtora klasa 133 denari plus dva denara stimulativen del. "A" klasata }e se otkupuva po 101 denar, tretata "B" klasa 75, ~etvrta 47 i petta klasa 23 denari. Tutunot e od klasata "Prilep", a pretprijatieto o~ekuva godinava da otkupi okolu 1.200 toni tutun.

Holandskiot ambasador vo Makedonija, Johan Volfs, go izvesti ministerot za finansii, Nikola Gruevski, deka Vladata na negovata zemja go zavr{ila procesot na selekcija na nezavisna revizorska ku}a za re{avawe na statusot na pretprijatieto "Jugohrom". Predlogot na holandskata Vlada, koj e poddr`an i od Svetskata banka, e za konsultant na Vladata na Makedonija za "Jugohrom" da bide izbrana edna od najrenomiranite revizorski ku}i vo svetot, "Artur Andersen".

Gruevski go informira ambasadorot Volfs deka toj predlog e prifatliv, dodavaj}i deka o~ekuva ekonomskata analiza za toj zagubar i preporakite za negoviot iden status da bidat izraboteni na najkvaliteten na~in.

Grupacijata na industrijata za prerabotka na meso pri Stopanskata komora na Makedonija tretiraj}i gi sostojbite i uslovite na stopanisuvawe vo tekovniot period, pred s# od aspekt na snabdenosta na surovini, istakna deka meso za prerabotka vo zemjava nema, a uvozot od stranstvo e usloven od donesuvawe na Odlukata za opredeluvawe na carinski kontigent za potrebite vo 2001 godina. So taa cel, za da go odr`i tekovnoto proizvodstvo, grupacijata po vtor pat dostavi Odluka do nadle`nite ministerstva so sledniot zaklu~ok: Za proizvodstvoto vo 2001 godina neophodno e itno da se odredi ve}e pobaraniot carinski kontingent za uvoz na 2.500 toni govedsko, 4.000 toni svinsko, 2.000 toni `ivinsko i 2.000 toni misirkino meso. Raspredelbata na kvotite da se izvr{i naedna{ po nositeli, so {to }e se izbegnat neizvesnostite vo snabduvaweto so surovini.

So finansiska poddr{ka od Svetskata banka vo iznos od 4.3 milioni evra "Makedonski `eleznici" najavuvaat deka naskoro }e po~nat so realizacija na nekolku va`ni proekti, a do krajot na ovaa godina treba da zavr{i procesot na nabavka i implementacija na nov informaciski sistem, koj }e pomogne vo realizacijata na brz prenos na podatoci i govor.

Grupacijata na avtotaksi prevoznici na poslednata sednica bea ednoglasni vo odlukata deka za sreduvawe na sostojbite vo taksi - prevozot neophodno e da se plati licencata koja zna~i dozvola za vr{ewe prevoz na patnici, no pod uslov ako istata pridonese da se stavi kraj na divoto prevezuvawe na patnici vo gradov.

^lenovite na grupacijata pobaraa i celosno ukinuvawe na administrativnata taksa, a iznosot so koj treba da se plati licencata da bide minimalen i so va`nost od ~etiri godini.