MAKEDONIJA SO ZAPADNOEVROPSKI BUXET?

Nekoi velat deka sme preambiciozni, a nie velime deka nema ambicija koja e pregolema za ovaa dr`ava. Nie veruvame deka najgolemoto prirodno bogatstvo na na{ata drevna Makedonija ne e ona {to e zakopano vo nejzinata zemja, tuku vo znaeweto i sposobnosta na onie koi gazat po nea. Zatoa da gi zdru`ime na{ite sili i znaewa. Ako go napravime toa, mislam deka }e bideme mnogu uspe{ni, izjavi g. Gruevski vo obrazlo`enieto na Predlog - buxetot za godinava.

Ministerot dade voved i za petnaesette zakoni od najzna~ajniot ekonomski paket - zakoni koi se donesoa vo Republika Makedonija od nejzinata nezavisnost do deneska, kako i za makroekonomskata sostojba vo zemjata vo tekot na minatata i ovaa godina.

Toj isto taka potseti deka pred dve godini, koga ovaa Vlada ja dobi doverbata od narodot, vkupnite ekonomski sostojbi bea mnogu polo{i, a ekonomskata idnina na zemjata be{e neizvesna.

Vo 1998 godina vkupnite buxetski prihodi iznesuvaa 42,7 milijardi denari, {to zna~i deka prihodite vo Buxetot za 2000 godina bea povisoki od soodvetnite prihodi vo 1998 godina za 20,3 milijardi denari ili za 47,8 procenti. Vo strukturata na dano~nite prihodi, najvisoki prihodi vo iznos od 17 milijardi i 450 milioni denari, ili 29 procenti od vkupnite prilivi vo Buxetot za 2000, se realizirani od Danokot za dodadena vrednost i od Danokot na promet. Prihodite od akcizi iznesuvaat 12 milijardi i 281 milion denari, ili 20,4 procenti, izjavi ministerot za finansii. Najbitno e {to toa e ostvareno bez nikakvo zgolemuvawe na dano~nite stapki, tuku pred s# preku podobrena naplata na danocite od subjektite koi vo minatoto ne pla}aa, ili im be{e dopu{teno da ne pla}aat danoci za smetka na site drugi koi ~esno gi ispolnuvaa sopstvenite obvrski od dr`avata.

Vo svoeto izlagawe, Gruevski govore{e i za saldoto na Buxetot za 2000 godina koe e pozitivno i iznesuva pet milijardi i 402 milioni denari i soop{ti deka visokiot buxetski suficit, koj vo tolkav obem se javi za prvpat vo Makedonija, e iskoristen na najdobar mo`en na~in t.e za namaluvawe na danocite vo 2001 godina, {to sekako kako postignuvawe ne & pripa|a samo na Vladata na Republika Makedonija, tuku i na site gra|ani na ovaa zemja.

[to se odnesuva do nevrabotenosta vo zemjava, Gruevski istakna deka stapkata na nevrabotenost od 34,5 procenti koja e nasledena u{te od 1998 godina, vo 2000 godina e namalena na 32,1 procent. Spored ministerot Gruevski, namaluvaweto na stapkite na odano~uvawe na personalniot danok na dohod }e pridonese za namaluvawe na tro{ocite i zgolemuvawe na profitabilnosta na pretprijatijata, za otvorawe novi rabotni mesta i za poredovno prijavuvawe na vrabotenite od strana na rabotodava~ite, kako i za pogolem interes na stranskite investitori za vlo`uvawe vo Makedonija.

Na krajot na izlagaweto ministerot za finansii veti: So seta odgovornost na mojata funkcija i so moja li~na odgovornost, ve uveruvam deka nema da dozvolam nitu eden edinstven denar od ovaa pozicija da bide potro{en za druga namena.

Neka & odgovori Georgievski na makedonskata javnost zo{to vo Buxetot za 2000-2001 godina izdvoil 50 milioni germanski marki za begalcite, ako se znae deka, sepak, pomo{ta treba da dojde od Evropa i humanitarnite organizacii. Makedonija e siroma{na zemja, no so golemo srce i mnogu dade za begalcite, za razlika od okolnite zemji. Tie 50 milioni germanski marki od Buxetot treba da se namenat za 75 - te iljadi semejstva koi se siroma{ni i `iveat na rabot na egzistencijata, izjavi liderot na VMRO-Vistinska makedonska reformska opcija, g. Boris Stojmenov

Kako reakcija na kontroverzniot Buxet VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija izdade soop{tenie vo koe, me|u drugoto, se veli:

Cela makedonska javnost be{e svedok na na~inot na donesuvaweto na Buxetot za 2001 godina, kako najva`en instrument za makroekonomskata politika za 2001 godina.

Dodeka Buxetot za 1999 godina se donese ednoglasno, odnosno so aklamacija, a isto taka i Buxetot za 2000 godina, Buxetot za 2001 godina be{e donesen bez kvorum, t.e na rabot na kvorumot i bez opozicijata {to e prv slu~aj vo 57-godi{nata istorija na Republika Makedonija.

VMRO-Vistinska ima{e mnogu aktiven konstruktiven pristap kon donesuvaweto na Buxetot za 2001 godina.

Vo prilog na toa da bideme konstruktivni i reformski naso~eni, VMRO-Vistinska podnese165 amandmani ili skoro 80 otsto od vkupnite amandmani. No za `al, bea prezentirani samo 107 amandmani, a ni eden od tie amandmani ne be{e prifaten od ministerot za finansii i Vladata, {to go smetame za tendenciozno i negatorski odnos i kon konstruktivnite predlozi na opozicijata.

Bidej}i stanuva zbor za mnogu va`ni amandmani so koi se re{avaat mnogu problemi so koi se sudruva Makedonija, a so cel da ja informirame javnosta ja objavuvame sodr`inata na tie amandmani:

- amandman so koj se bara da se namalat prihodite od zemawe kredit vo stranstvo, odnosno novi zadol`uvawa na zemjata.

- amandman so koj pobaravme site prihodi od proda`ba, odnosno od rasproda`bata na op{testveniot i dr`avniot kapital da se vnesat vo Buxetot zaradi transparentnost i kontrola na koristewe na tie sredstva utvrdeni so zakonite.

- amandman od oblasta na zdravstvoto so koj predvidovme sredstva za namaluvawe na participacijata za lekovi i drugi zdravstveni uslugi kako i obezbeduvawe sredstva za besplatno le~ewe na odredeni bolesti i sredstva za zgolemuvawe na platite na zdravstvenite rabotnici,

- amandman od oblasta na socijalata i toa:

- sredstva za zgolemuvawe na najniskite penzii za 20 otsto, sredstva za zgolemuvawe na nadomestot na 75.000 najzagrozeni familii i sredstva za zgolemuvawe na nadomestokot na nevrabotenite i tehnolo{kiot vi{ok za 20 otsto kako i sredstva za zgolemuvawe na vrabotenosta, odnosno za 30.000 novi vrabotuvawa.

- amandman za zgolemuvawe na sredstva so koi }e se stimulira izvozot i tie sredstva od 190 predlagame da iznesuvaat 650 milioni denari.

- amandman za obezbeduvawe sredstva za zgolemuvawe na otkupnite ceni na site zemjodelski proizvodi za 20 otsto, vo koj se predvideni sredstva za osloboduvawe od pla}awe danoci na zemjodelcite i sredstva za razvoj na {umarstvoto i vodostopanstvoto kako i sredstva za za{tita na Dojransko, Prespansko i Ohridsko Ezero.

Isto taka, predvidovme sredstva za adaptacija na zgradite na u~ili{tata, predvidovme sredstva za izgradba na sportski objekti vo obrazovanieto, sredstva za zgolemuvawe na platite na obrazovanieto, sredstva za podobruvawe na standardot vo u~ili{tata i studentskite domovi, sredstva za participacija vo smestuvawe i ishrana na u~enicite i studentite so niski primawa i sredstva za osloboduvawe od participacija za upis na u~enici i studenti so niski li~ni primawa.

Ponatamu, predvideni se sredstva za studentski i u~eni~ki krediti bez kamati, sredstva za izgradba na sportski objekti, kako i sredstvata za razvoj na siroma{ni op{tini, a me|u drugoto predvidovme sredstva za zgolemuvawe na platite vo administracijata i sudovite.

Podnesovme amandman za namaluvawe na patnite i dnevni tro{oci na pratenicite i administracijata i kupuvawe na mebel, avtomobili... za 242 milioni germanski marki. Vo soop{tenieto se veli deka VMRO-Vistinska, ovie svoi opredelbi }e gi ostvaruva preku zakonskite proekti {to redovno }e gi podnesuva na Sobranieto vo naredniot period.