SO PLAN I STRATEGIJA DO POGOLEMI REZULTATI

DIMOV: Celinata vo eden vakov slu~aj nosi drugi pogodnosti, pogolema mo`nost za sopstveni prihodi i zaedni~ko re{avawe na problemite. Toa {to ima najgolem broj problemi e eden fakt koj mo`ebi se dol`i na edno podolgoro~no necelosno vlo`uvawe ili nere{avawe na problemite, ili da bidam pokonkreten, vo poslednite dve godini ovde nemalo gradona~alnik, taka {to rabotite se takvi kakvi {to se. Za `al, ova e edna od op{tinite koja so ednata noga (toa i vo kampawata go velev), sega sme u{te posigurni vo toa, e vo devetnaesettiot, a so drugata vo dvaeset i prviot vek. Problemite koi gi ima, pred s# se problemi od komunalnata sfera, nemawe kanalizacii, ulici, odvod, osvetluvawe itn. Toa se problemi koi ne se dostojni za dvaeset i prviot vek i za edna op{tina koja{to vo site nejzini delovi duri i vo najdale~nite e na oddale~enost od deset do dvanaeset kilometri od centarot na glavniot grad na dr`avata. Toa ne e ne{to novo, toa se raboti koi nie gi znaevme i za koi sme svesni i sme podgotveni da gi re{avame. Ne znaeme kolku }e bide dovolno vremeto za vo narednite ~etiri godini da gi re{ime site problemi. Me|utoa, formirame strategija, na~in i plan so koj }e se zafatime maksimalno da gi re{avame ovie problemi, po~nuvaj}i od onie koi se najgorlivi.

DIMOV: Vardari{te se nao|a od drugata strana na rekata Vardar, zna~i vo Op{tina Gazi Baba. Me|utoa, zainteresiranosta na na{ata Op{tina e poradi neposrednata blizina i ima{e vlijanie na eden cel novonastanat del vo Novo Lisi~e i vo celiot toj del kako koga be{e deponija. Me|utoa, del od Vardari{te e ozeleneto i se nadevame deka nema da se dozvoli da bide deponija vo nieden nareden period. Skopje ima edna Drisla i mo`nost za re{avawe na problemot so komunalniot smet.

DIMOV: Toj most go gradi gradot, bidej}i bulevarot "Srbija" isto taka e edna od ulicite koi se vo nadle`nost na gradot i mislam deka rabotite ne te~at so potrebnata dinamika. Me|utoa, toa se edni voobi~aeni problemi {to i nie na takva osnova gi imame so firmite-dol`nici koi{to, iako dol`at, za `al ne se vo sostojba toj svoj dolg da go vratat, bidej}i ne mo`at da investiraat vo potrebnite materijali, a ve}e finansiskata konstrukcija e zatvorena. Ova go zboruvam po analogija, zatoa {to ovoj slu~aj go imame i nie vo Op{tinata i znam {to zna~i gradba na vakov most.

DIMOV: Podelbata na socijalnite stanovi ne odi preku nas. Niv gi deli Vladata. Tuka ima afera za toa kako i koj gi deli stanovite. Za mene toa e kontraproduktivno vo odnos na anketata ili ona {to be{e zamislata za tie socijalni stanovi. Nie so eden detalen urbanisti~ki plan vo prodol`eni na naselbata "Novo Lisi~e" otvorivme mo`nost za izgradba na 1.860 stanovi, zaedno so drugite 3.000, koi{to so me|unarodni krediti treba{e da bidat stanovi za takvo zgri`uvawe. Me|utoa, kompetenciite, delbata, pa duri i cenata po koja se nudat se daleku od ona moto za koe se veli deka tie stanovi se gradat ili }e bidat dostapni za edna mlada populacija koja{to vo vakvi uslovi, ne veruvam deka }e go dobie i deka e toa socijalen stan.

DIMOV: Osven oficijalnite podatoci koi se dobivaat od mernite instrumenti koi gi ima Republi~kiot hidrometerolo{ki zavod, drugi na{i posebni informacii nemame. Me|utoa, }e ka`am deka na{ata zalo`ba od aspekt na ekologijata, pri {to ne stanuva zbor samo za vozduhot, tuku tuka imame problemi i so po~vata, vodite i s# ona {to zna~i zdrava `ivotna sredina. Navistina vo naredniot period }e imame vistinska borba vo sorabotka so nekoja od firmite, a so nekoi od takvite pretprijatija, od koi mora da go spomenam "Ohis", imame izvonredna sorabotka. Duri imavme i edna zaedni~ka akcija - edna stara deponija vo ramkite na "Ohis" koja porano be{e zagaduva~ e napravena vo ekolo{ki park i veruvam deka i }e vr{ime pritisok {to e mo`no pomalku ovie firmi zagaduvaweto da go svedat na minimum. Vo odnos na za{titata na vozduhot "Ohis" site kotli od mazut gi prefrli na plin, taka {to zagaduvaweto od toj aspekt e namaleno. "Cementara" spored moite prvi~ni soznanija, iako smetam i na oficijalni kontakti, e zadol`ena da gradi odredeni filtri koi }e spre~at pravot da izleguva nadvor. Toa se investicii na koi }e insistirame od firmite i od me|unarodnite institucii i }e barame grantovi da se re{i ovoj problem, kako zalog za idninata i generaciite koi treba da nasledat zdrava `ivotna sredina. Se nadevam deka vo toj del }e nao|ame razbirawe kako i vo delot na akciite koi gi prezemame so gra|anite vo odnos na na~inot na deponirawe na komunalniot smet. Pravime pritisok na Javnoto pretprijatie vo odnos na na~inot na sobiraweto na smetot. Ima {irok prostor za edna kontinuirana akcija za tie problemi postojano da bidat vo svesta na gra|anite i nie mora da se gri`ime za sekoj del vo na{ata neposredna okolina.

DIMOV: Eve, prv pat }e vi ka`am vam deka detalniot urbanisti~ki plan koj ~ini nekade {est milioni e i vo programata na ovoj Sovet, a po zavr{uvaweto na naselbata "Dra~evo", dadovme nalog za selo Dra~evo. Imame cel maksimalno site neurbanizirani delovi na Op{tinata, a tuka se "Gorno Lisi~e", "Todor ^angov", i eden golem del, da gi urbanizirame, odnosno da gi vneseme vo generalniot plan na Skopje, koj{to ovaa godina definitivno }e bide vnesen. Toa e prednost za tie sredini zatoa {to se vo ovaa zaednica, bidej}i samo po sebe vakvite finansirawa i raboti koi ne se taka mali pote{ko }e gi re{avaat. Takvi primeri imame vo dr`avava so op{tini koi nemaat nikakvi prihodi i mo`nosti. Nie o~ekuvame deka samo od komunalnata sfera od site ovie gradbi koi treba da se gradat }e imame solidni prihodi koi }e znaeme da gi podelime vo ramkite na site potrebi za site delovi na Op{tinata. Zna~i, ovie planovi }e bidat doneseni. Edniot e ve}e vo zavr{na faza i se pravi revizija, pa }e bide pu{ten vo nacrt-forma vo javna rasprava. Planovite }e zna~at mnogu. So ona povrzuvawe so "Prvomajska" za koja }e pravime pritisok gradot da ja otpo~ne ovaa godina, Dra~evo }e ima mo`nost da dobie novi sodr`ini. ]e ima mo`nost da se gradat trgovski centri, sportski objekti. Toa i gra|anite mo`at da go vidat kako e zamisleno vo urbanisti~kite planovi. Tie }e mo`at da gi rekonstruiraat svoite sopstvenite objekti i da dobijat realna vrednost na nivnite objekti, koi se prodavaat po nekoja vrednost od dvaeset - trieset iljadi germanski marki {to sporedeno so nekoi delovi na gradot e premalku. Navistina ovie delovi treba da se po~uvstvuvat kako edna celina na gradot, bidej}i realno se tuka vo gradot i ne se predaleku za da `iveat i imaat porazli~ni problemi od gradot.

DIMOV: Buxetot e samo edna od stavkite koi nie gi o~ekuvame. Toj e daleku od dovolen. Vrednosta od 27 milioni ako gi dobieme vo celost se premalku i nie ne se nadevame deka ottuka vo celost mo`at da se re{at mnogu problemi. Vtoriot za nas va`en moment e delot na sopstvenite prihodi, od ostvaruvaweto na komunaliite za novite grade`ni objekti i tret front koj e posebno va`en i koj treba da go iskoristime e da ponudime proekti od razli~ni oblasti za koi }e smetame deka }e bidat interesni da mo`eme da gi finansirame so me|unarodni fondacii i grantovi. Tuka e i od aspekt na odr`uvaweto na zeleniloto, paralelen sistem na navodnuvawe, od aspekt na ekologijata, atmosferska, fekalna kanalizaciija i eden splet na takvi gotovi proekti koi }e gi nudime za realizacija. Eden del od takvi sredstva ostanuvaat neiskoriosteni zatoa {to ne postojat soodvetni pobaruvawa po kategorii za mo`nost tie da se finansiraat.

DIMOV: Op{tinata e centralizirana ili decentralizirana kolku {to dosega{niot Zakon za lokalna samouprava toa go dozvoluva. Za `al ~etirigodi{noto opstojuvawe na ovoj zakon, ve}e potvrdi deka ako sakame lokalna vlast i toa ne samo nie, tuku toa i Evropa go potvrdi bidej}i Sovetot na Evropa e toj {to sega pritiska, treba da se donese noviot zakon. Toa }e zna~i deka vo odredeni sferi navistina lokalnata vlast da dobie odredeni samostojnosti. Zboruvam za delot na urbanizmot, za delot na finansiraweto, delot na sopstvenite prihodi, pa duri i za delot na obrazovanieto. Nie se obiduvame duri i sega so obrazovanieto da vospostavime poseben kontakt nekoi nivni problemi da gi re{avame. Zna~i, ima odredeni sferi koi noviot zakon mora da gi predvidi, bidej}i vo edna vakva situacija nie sme isklu~ivo edno ramo za pla~ewe so ograni~eni mo`nosti i delokrug na deluvawe, dodeka drugite raboti se re{avaat preku Vladata i nejzinata dobra volja dali odredeni proekti, finansii, duri i odredeni dozvoli preku Ministerstvoto za urbanizam }e gi dobieme ili ne. Vie znaete {to dobi Op{tina "^air" i nekoi op{tini daleku pomali od "Kisela Voda". A znaeme deka od druga strana soodnosot na najgolemite op{tini i nivniot pridones e deka toj e proporcionalen so goleminata na Op{tinata. Zna~i, toa se sredstva koi ovie gra|ani od ovaa Op{tina gi izdvojuvaat za dr`avniot Buxet, me|utoa ne se vra}aat sredstvata za da mo`eme ne{to da napravime za gra|anite. Zamislata e deka toj krug mora taka da funkcionira-kolku gra|anite vlo`uvat, tie sredstva sme dol`ni da gi vratime vo investicii vo nivnata sopstvena sredina i spored nivnite potrebi. Nema nitu eden detalen urbanisti~ki plan, niedno re{enie tolku idealno ako ne gi po~ituva potrebite i `elbite na gra|anite. Zatoa e i ovaa na{a akcija 35. 000 flaeri na koi se obiduvame da gi obmislime realnite potrebi za koi gra|anite }e ni dostavat mislewe za svojata okolina. ]e gi obrabotime kompjuterski, terminolo{ki vo zavisnost od tipovite na problemi. Site tie }e ni bidat voditeli za site aktivnosti koi }e gi prezememe, se razbira, po nekoj redosled i strategija. Ne ad hok vamu ili tamu, tuku so nekakov plan i raspored. Nema da dozvolime pove}e slu~ai kako deneska, t.e poradi politi~ki motivi da se asfaltira nekoja ulica, a da znaeme deka po edna godina taa }e se kopa, bidej}i pod nea nema kabli, kanalizacija. Seto toa }e go napravime so prioriteti i odnapred odredena strategija. ]e barame sorabotka i so gra|anite i so site gra|anski formi koi dejstvuvat vo Op{tinata, samo ne partiski. Partiite neka si go re{at problemot i neka egzistiraat samo tamu kade {to sami mo`at da platat.