ISTORIJA

Seminar na na{ite istori~ari i evropskata istoriska asocijacija "Euroklio"

MAKEDONSKATA ISTORIJA PO TERKOT NA EVROPA?!

Pi{uva: Anita DIMOVA

  • Ne sakame da prejudicirame i predvreme da osuduvame na propast eden prekrasno zamislen proekt. No, isto taka ne sakame da gi zanemarime mislewata na na{ite istaknati nau~ni rabotnici i akademici, koi ne sakaat da davaat predvremeni izjavi, za da ne bidat pogre{no protolkuvani, me|utoa so skepsa se izrazija za namerite na ovoj proekt. Toa zna~i deka ne slu~ajno se izbrani ovie tri dr`avi. Nedostasuva samo u{te Grcija

Vo organizacija na nevladinite asocijacii, Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija i Evropskata asocijacija na nastavnicite po istorija "Euroklio", od prvi do petti fevruari vo Skopje vo hotelot "Panorama" se odr`a seminar nasloven kako "Razbirawe za podelenoto minato i u~ewe za idninata". Na seminarot u~estvuvaa pretstavnici od Makedonija, Bugarija i Albanija i eksperti od Holandija, Velika Britanija, Portugalija i Danska. Seminarot pretstavuva del od eden trigodi{en proekt, finansiran od holandskata Vlada. Na negovoto otvorawe prisustvuvaa pretstavnici od srednite i osnovnite u~ili{ta, od Biroto za razvoj na obrazovanieto na Makedonija, od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, od Katedrata za istorija i od Akademijata na naukite i umetnostite.

Da pojasnime. "Euroklio" pretstavuva konferencija na zdru`enijata na istori~arite od evropskite zemji. Nejzinoto poteklo e vo golemite politi~ki promeni {to nastanaa po 1989 godina, po padot na "`eleznata zavesa", koga se slu~i povtorno interpretirawe na istorijata, i toa osobeno na onaa vo 20 vek. Oficijalnoto ozakonuvawe na "Euroklio" be{e vo 1993 godina so blagoslov na Sovetot na Evropa, so cel nastavnicite po istorija da sorabotuvaat me|u sebe. Vo momentov, vo ovaa organizacija ~lenuvaat 63 ~lenki - asocijacii od 37 evropski zemji, vo koi se pretstaveni okolu 60.000 nastavnici po istorija od Evropa. Skoro site evropski dr`avi se ~lenki na "Euroklio", osven Hrvatska, Bosna, Srbija i Grcija.

PODELENO MINATO

Ovaa organizacija pokraj toa {to dava druga dimenzija vo predavaweto na predmetot istorija, taa slu`i i kako sovetodavno telo na vladite i Ministerstvata za nauka i kultura vo soodvetnite dr`avi.

"Razbirawe za podelenoto minato i u~ewe za idninata", pretstavuva raboten naslov za eden nov proekt, vo koj se vklu~eni Makedonija, Albanija i Bugarija. Kako partneri vo proektot se asocijacijata na trite zemji i nekolku sovetnici od Danska, Holandija, Latvija, Portugalija i Velika Britanija. Vo prvite dve godini od proektot, }e se izrabotuva i pe~ati prira~nik za nastavnicite po istorija, koj }e se stremi za fokusirawe na zaedni~ki pra{awa, {to uka`uvaat na razbirawe i zbli`uvawe, a poslednata godina od proektot }e bide posvetena na obuka na nastavnicite po istorija. Kako koordinatori na proektot od Makedonija se javuvaat doktor Todor ^epreganov i doktor Ilo Trajkovski.

Od ova bi mo`ele da izvle~eme zaklu~ok deka Makedonija na "golema vrata" vleguva vo Evropa. No, ako gi zememe predvid stavovite na Albanija i Bugarija kon Makedonija i makedonskiot narod, kako i stavovite na golemite evropski sili (so ogled na istoriskoto iskustvo), toga{ ne treba mnogu da razmisluvame za da ja sogledame vistinskata namera na proektot. Nie ne sakame da prejudicirame i predvreme da osuduvame na propast eden prekrasno zamislen proekt. No, isto taka ne sakame da gi zanemarime mislewata na na{ite istaknati nau~ni rabotnici i akademici, koi ne sakaat da davaat predvremeni izjavi, za da ne bidat pogre{no protolkuvani, me|utoa so skepsa se izrazija za namerite na ovoj proekt. Toa zna~i deka ne slu~ajno se izbrani ovie tri dr`avi. Nedostasuva samo u{te Grcija.

MAKEDONCITE VO SOSEDSTVOTO

Istoriskoto iskustvo, {to go ima Makedonija i makedonskiot narod, poka`alo deka sekoga{ pomo{ta od Evropa vo re{avaweto na spornite pra{awa so sosedite, zna~i i prekrojuvawe na nejzinite granici. Me|utoa, ovoj pat Evropa ne odi tolku daleku. Taa ne saka voop{to da se me{a vo granicite i sporovite okolu toa, tuku samo saka da ni ja kroi istorijata po sopstven terk i toa samo onaa ponovata, od 20 vek. Ubavo e toa {to }e gi izu~uvame kulturnite pridobivki na 20 vek kaj nas i kaj sosedite, no zarem nie i na{ite deca treba da zaboravime deka vo Bugarija `iveat stotici iljadi Makedonci, koi ne se tretirani kako Makedonci, ili deka vo Albanija se priznaeni ~etiri iljadi Makedonci koi u~at na maj~in jazik samo 4 godini. Treba li da zaboravime deka Bugarija ne gi priznava Makedoncite kako narod vo sopstvenata dr`ava, Makedonija?

Mo`ebi proektot }e pomogne vo zaboravaweto na voenata istorija, no vo nikoj slu~aj nema da gi re{i sporovite me|u ovie dr`avi. Nie u{te edna{ se ograduvame od site lo{i nameri i posakuvame planiranite aktivnosti da se odvivaat vo najdobar red.