Pavel [atev, revolucionerna legenda, solunski gemixija, doktor na pravni nauki i potpretsedatel na Prezidiumot na ASNOM

MAKEDONSKI SONUVA^ NA APSOLUTNOTO

Podgotvila: Marina STAMENKOVA

  • Isto{ten od `ivotot, a najmnogu od do`iveaniot o~aj, za kuso vreme se razboluva i bidej}i ne mu bilo dozvoleno da se lekuva, "gemixijata" koj{to na 20-godi{na vozrat ja "trese{e" Otomanskata Imperija, po~inuva bespomo{no, so ma~na smrt

Pavel [atev e roden na vori juni 1882 godina vo Kratovo. Osnovnoto u~ili{te go zavr{uva vo rodniot grad, a potoa se zapi{uva vo progimnazijata vo Skopje. Svoeto obrazovanie go prodol`uva vo gimnazijata vo Solun kade {to uspe{no maturira. Istovremeno se priklu~uva na gemixiite - "makedonskite sonuva~i na apsolutnoto". Tie ja izveduvaat svojata grandizona akcija vo Solun, kopneej}i za eden drug svet, svet bez gospodari i robovi, bez zloba i nasilie kade site }e `iveat slobodni i ramnopravni.

"Da slu{ne cela Evropa, toa e golema rabota, da doznae stariot kontinent deka Makedonija e s# u{te porobena, no i toa deka ima lu|e koi krvavo }e se `rtvuvaat za svojot narod, zo{to i toj ima pravo da `ivee". Gemixiite so ovaa parola na 15 april 1903 godina go zatresuvaat Solun i cela Evropa e na noze. Od podmetnatite eksplozii na mladite anarhisti bile uni{teni nekolku va`ni institucii i toa: Otomanskata banka, del od gasovodnata instalacija, delovi od `elezni~kata pruga, kazinoto "Alhabra", francuskiot brod "Gvadalkivir" i drugi.

Pavel [atev go potopuva "Gvadalkivir" so 11 kilogrami eksploziv, i za ~udo ostanuva `iv. Grupata namerno udira po evropskite pari vo Otomanskata Imperija, pravej}i gi niv nesigurni, so {to smisleno se pottiknuvala evropsko-ruskata interevencija za reformi vo Makedonija, spored ~lenot 23 od Berlinskiot dogovor.

Po akcijata P. [atev prvo e osuden na smrtna kazna. No, presudata e zameneta so do`ivoten zatvor, koj go izdr`uva vo Fezan.

Vo 1908 godina izleguva od zatvor i povtorno e vo Solun, no sega bez prangi na nozete. Po kratkiot prestoj vo Makedonija zaminuva vo Sofija, a potoa `ivee vo Carigrad, i odi vo Viena, kade {to aktivno u~estvuva vo dejstvuvaweto na VMRO-Obedineta.

Vo sredinata na 30-tite `ivee vo Berlin. Aktivno se vklu~uva vo NOV i go dava svojot pridones vo borbata protiv fa{istite, poradi {to protiv nego e montiran sudski proces i toj povtorno e vo zatvor.

Pred krajot na vojnata izleguva od zatvor i po barawe na Metodija Andonov-^ento, se vklu~uva vo dr`avno-politi~kiot `ivot na makedonskata dr`ava. Prvo e izbran za potpretsedatel na Prezidiumot na ASNOM, a potoa stanuva prv minister za pravosudstvo vo prvata Vlada na slobodna Makedonija - negoviot son.

No, makedonskiot sindorm ne miruva. Ona {to ne im uspea na sultanot i fa{istite, im pojde od raka na Tito i Koli{evski.

Pavel [atev postrada od rakata na makedonskite komunisti. Pod obvinenie deka raboti protiv narodot i tatkovinata, [atev na grub na~in e smenet od pozicijata i apsen vo 1949 godina. Be{e staven vo doma{en pritvor vo Bitola, li{en od kontakti so nadvore{ni lica i dr`en vo nevozmo`ni uslovi. Isto{ten od `ivotot, a najmnogu od do`iveaniot o~aj, za kuso vreme se razboluva i bidej}i ne mu bilo dozvoleno da se lekuva, "gemixijata" koj{to na 20-godi{na vozrat ja "trese{e" Otomanskata Imperija, po~inuva bespomo{no, so ma~na smrt. Trupot mu e prenesen do grobi{tata, bez dozvola da prisustvuvaat negovite najbliski. ^ovekot koj svojot `ivot & go podari na tatkovinata, do`ivea istata taa, otu|ena od svojata izvornost, bez sudewe da go osudi na smrt.

Pavel [atev, makedonskata revolucionerna legenda, stolbot me|u dvata Ilindena, anarhistot i doktorot na pravni nauki, do`ivea da bide osuden vo ime na tatkovinata za koja se bore{e. Do dene{en den nikoj ja nema prezemeno odgovornosta za vakvata ne~ove~nost, iako del od vinovnite se s# u{te me|u `ivite i nezaslu`eno gi u`ivaat privilegiite na dr`avata na koja & na{tetija.

Zdravje i `ivot, da se nadevame deka {to poskoro likot i deloto na ovoj makedonski velikan }e bidat celosno rehabilitirani, a belkim }e n# razdeni i denot koga pokolenijata }e im sudat na site {to se ustoli~ija vrz krvta i koskite na site onie ~esni patrioti, koi zaslu`uvaat dlabok poklon. Me|u niv sekako e Pavel [atev.

Bog da go prosti i neka mu e ve~na slava. 

Vo organizacija na UMS na VMRO-DPMNE OK Bitola, na 30 januari 2001 godina na Svetonedelskite grobi{ta vo Bitola se odr`a panihida po povod 50 godini od smrtta na makedonskata revolucionerna legenda, stolbot me|u dvata Ilindena, anarhistot i doktorot na pravni nauki, Pavel [atev.