DR@AVATA NE SE GRI@I ZA SVOITE BORCI

Posetata na negoviot dom za nas be{e {okantno iskustvo. ^ovek koj se borel za svojata zemja da `ivee vo takva beda i siroma{tija e sramota. Sramota e i za ovaa i za prethodnata vlada da ne vodi smetka za svoite borci. Siroma{tijata si go napravila svoeto vo ovoj dom. Za ovie lu|e nekoj treba da se pogri`i, bidej}i tie gi nemaat osnovnite sredstva za egzistencija. Osven toa, g. Razmoski ima problemi so sluhot, pa zatoa pri sostavuvaweto na ovoj tekst n# zamoli da se poslu`ime so knigata "Sudeni za Makedonija" od Stojan Risteski, vo koja e pomesten i tekst za negoviot `ivoten pat.

Organizacijata VMRO postoe{e vo moeto selo i vo celiot region. Na{ata VMRO be{e so ideja za otcepuvawe od Srbija, za samostojna i obedineta Makedonija, a ne so nekoi drugi primesi. Nekoi od na{ite sorabotnici koi bea lakomi za pari i za funkcii n# predadoa. Samo od moeto selo Sirula izjavi protiv mene i protiv drugite, vo UDBA imaa podneseno: Gavril Neloski, Tanasko Stefanoski, Du{an Dimoski, Klime Todoroski i drugi. Za takvata usluga site imaa po nekoja korist, a Du{an Dimoski dobi i imot vo Livoi{ta, objasnuva g. Razmoski za celite na VMRO.

Vo januari 1948 godina bil pritvoren. Vo pritvor, odnosno pod istraga, ostanal do 1949 godina.

So presudata K. br. 40/ 50 od 28 maj 1950 godina bil osuden na 20 godini li{uvawe od sloboda so prisilna rabota i gubitok na site gra|anski prava, osven roditelskite, za pet godini po izdr`uvaweto, prostuvawe ili zaostruvawe na kaznata. Interesno e toa {to toj bil pritvoren na 15 januari, a vo presudata pritvorot mu se smetal od 29 april 1950 godina.

Kako {to znam, kako {to mi ka`aa nekoi sigurni lu|e, prvo sudot me osudil na smrt, no potoa ja prepravil na 20 godini zatvor. Mojata vina bila deka sum rabotel nasilno da se urne dr`avnoto ureduvawe vo FNRJ, sum vetuval deka }e sum nabavel pu{ki i potoa }e sum izlezel sam ili so eventualno drugi istomislenici v {uma. Interesno e {to, iako sum bil partizan, vo presudata se naveduva deka sum bil neprijatelski raspolo`en kon narodnata vlast i pred da mi bilo odzemeno oru`jeto, pu{kata za koja sum nemal odobrenie, a i deka kaj mene se najdeni i tri bombi. Isledinikot \uro Markoski (od seloto Br~evo, Stru{ko) be{e yver, a ne ~ovek. Kaznata ja izdr`uvav vo Idrizovo. Tamu le`ev deset godini bez eden mesec, ne smetaj}i go istra`niot zatvor vo 1948/49 godina vo vrska so nao|aweto na oru`jeto i toj pred sudeweto. Bev pomiluvan na 29 noemvri 1959 godina i so izdadeno Uverenie od Upravata na KPD "Idrizovo" zadol`en bev do 5 dekemvri 1960 godina da se prijavuvam vo Sekretarijatot za vnatre{ni raboti vo Ohrid, a tamu bev na 3.12.1960 godina. Torturata trae{e celi 24 ~asa, raska`uva g. Razmoski za izdr`uvaweto na zatvorskite denovi i dodava: Dokument za obvinuvawe i presuda nemam, bidej}i mi gi zemaa v zatvor. So molba barav da mi se izdade dokument od koj mo`e da se vidi od koga do koga i {to sum rabotel za da polagam ispit za kvalifikuvan bravar. Preku Industriskiot pogon "Napredok" zavr{iv ~etvrto oddelenie, osnovno u~ili{te i kvalifikacija za polukvalifikuvan bravar.

Po izdr`uvaweto na kaznata, gri`ata za negovite tri maloletni deca padnala isklu~ivo na negovata sopruga. Nejze ne samo {to nikoj ne & pomognal, tuku site ja izbegnuvale i vr{ele presii i velele deka toj `iv nema da se vrati, tuku deka v zatvor }e skape. No, g. Milan pri site maltretirawa mu se molel na Gospod da go poddr`i da ne potklekne na makite, da ne stane predavnik na makedonskiot narod.

^ento ni vele{e deka koga toga{ nivnata ideja }e pobedi ako vo toa ne uspeeme nie, toa }e go realiziraat na{ite deca i vnuci. ^ento ~esto n# predupreduva{e da se vardime od prelagi, posebno od pojavuvaweto na pove}eto organizacii so isto ime VMRO, veli g. Razmoski.

Toj pove}e godini se lekuval vo Antituberkulozniot dispanzer vo Ohrid.

Denes ne mi e regulirano u~estvoto vo NOB, a drugo ostvaruvawe po raboten odnos nemam, za{to nikoj ne me primi na rabota skapan od tuberkuloza i bez uverenie za neosuduvanost. Sega zemam minimalna penzija, dodava g. Razmoski.

Toj veli deka nikoj od nikade za nego ne poka`al gri`a, nitu koga go sudele, nitu koga bil vo zatvor, nitu koga dolgi godini bil vo bolnica, nitu sega.