MINISTEROT TVRDI DEKA E ^IST KAKO SOLZA

Da potsetime deka eks -ministerot za nadvore{ni raboti g. Dimitrov mu isprati finansiski inspektori na g. Kerim so obrazlo`enie deka stanuva zbor za redovna finansiska kontrola na pretstavni{tvata na Makedonija i deka celta bila da se napravi pregled vo tro{eweto na sredstvata na MNR.

Kako reakcija na ona {to be{e napi{ano vo nedelnikot "Zum ", a koe g. Kerim go spomnuva vo prislu{kuvaniot razgovorot, novinarkata Mirka Velinovska pogre{no vletala vo ovaa afera. Vo nego pi{uva{e deka finansiskata Komisija {to prestojuvala vo Berlin izvestila za nekolku anomalii okolu ambasadorot Kerim. Prvata se odnesuva{e na nemaweto pokritie za iznosot od 800.000 germanski marki dadeni kako provizija za obezbeduvawe na zemji{teto za ambasadata vo Germanija. Vtorata e kupuvawe masa za ambasadata vo vrednost od 70. 000 germanski marki i na kraj samoinicijativno zgolemuvawe na platite na tamo{nite vraboteni, iako toa bilo nadvor od ambasadorskite ovlastuvawa. A na toa Gligorov }e mu objasni deka vakvo ne{to bi napi{ale i drugite mediumi, no ako Kerim ne e vinoven, toga{ novinarkata Mirka Velinovska mo`e da napi{e i obratna statija. Eden od dvajcata ~lenovi na timot za kontrola, Van~o Karov, toga{ oceni deka brojkite objaveni vo magazinot "Zum" se neto~ni i deka stanuvalo zbor za redovna finansiska kontrola.

Vo MNR se vele{e deka izgradbata na ambasadata ~inela nad 10 milioni marki i deka taa i ne e taka skromna za edna siroma{na dr`ava kako {to e Makedonija, t.e deka ambasadorot si dozvolil i luksuz, kako lift za voziloto vo podrumskite prostorii, fontana so ribnik i "spomen plo~a" {to samiot si ja posvetil kako zaslu`en {to voop{to e izgradena kako prva na{a neiznajmena ambasada vo svetot.

Vedna{ potoa vo intervjuto za televizijata "A1" eks -ministerot Aleksandar Dimitrov se obide navodno da go za{titi Kerim velej}i deka postapkata s# u{te ne bila zavr{ena.

No, javnosta toga{ dobi vpe~atok deka vo MNR navistina postoel nered i deka ako ministerot sakal Ministerstvoto da mu raboti doma}inski, toga{ mo`el da isprati kontrola vo site ambasadi i toa mnogu porano.

Najprvo ambasadorot Kerim odbi da ja komentira aferata i se povika na vnatre{nata odluka na MNR, t.e na{ite diplomati vo stranstvo da ne smeat da davaat izjavi za makedonskite mediumi, makar i toga{ koga so ime i prezime se poso~eni za mo`en kriminal i toa od najvisokite mesta. Toj toga{ samo izjavi deka rabotite }e gi ras~isti po slu`ben pat spored procedurata, so kratka ocena deka e ~ist kako solza i deka stanuva zbor za izmisleni raboti, kako i toa deka od 1995 godina redovno ispra}al finansiski izve{tai za svoeto rabotewe.

Nekolku dena potoa eks-ministerot za nadvore{ni raboti, Dimitrov, na brifing so novinarite odr`an na 20 oktomvri 2000 godina, soop{ti deka vo MNR nema haos, deka inspekciite na ambasadite se redovna pojava i izrazi uverenost deka aferata so Sr|an Kerim ne e izlezena od kujnata na MNR. Toj oceni deka e neprijatno da se pi{uvaat vakvi raboti koi mo`ebi se to~ni, a mo`ebi i ne i pred da zavr{i postapkata.

Sr|an Kerim, vo svojata izjava od 19 januari re~e deka ne se soglasuva so rabotata na Komisija koja odnapred treba da utvrdi {teta i deka spored nego dokumentite okolu ambasadata davaat povod za s#, samo ne za skandal. Toj pritoa izleze so argument deka negativnite naodi vo prviot izve{taj od pretstavnikot na Ministerstvoto za finansii bile rezultat na faktot deka komisijata vo Berlin do{la bez nitu eden od tie {to prethodno bile isprateni vo MNR i deka e nesfatlivo kako tie is~eznale od Ministerstvoto, pa moral da se pravda so kopiite {to gi poseduvala ambasadata. Me|u niv, spored Kerim, bila i notata od MNR na Germanija vo koja bile izneseni ponudi za kupuvawe zemja za izgradba na ambasadata i od koja mo`elo da se vidi deka e odobrena najevtina varijanta - 5.000 germanski marki za kvadraten metar, kako i najniska provizija od 194.000 marki. Toj negira{e deka pri izgradbata ne e po~ituvan zakonot za javni nabavki, bidej}i toga{ ne bil ni donesen, t.e ambasadata e gradena vo 1996 - 97 godina, a Zakonot e usvoen vo juli 1998 godina i kako pokritie toj se povika na ovlastuvawata dobieni od toga{niot premier Branko Crvenkovski, NBM i drugi.

Vo spomenatiot prislu{kuvan razgovor, Gligorov veli deka izve{tajot bil taka napraven za da se obvini prethodnata vlada na Crvenkovski, a g. Kerim }e re~e deka celata ovaa afera e cirkus.

Gospodinot Sr|an Kerim, sepak, prizna dva greva, t.e opremuvawata na ambasadata bez dobiena soglasnost od MNR, me|utoa poso~i deka sedum pati upatuval barawe za takva soglasnost od 1997 godina, no ne bila stignata s# dodeka toj ja vr{e{e funkcijata. Toj postavi pra{awe dali ambasadata trebalo da ostane prazna i nefunkcionalna i objasni deka vo opremuvaweto se koristeni pari od konzularnata dejnost tamu i oti od svoeto daval za da ima imix dr`avata. Za ambasadata koristel semejni sliki, tepih i mebel, a deka famoznata kupena masa ~inela 50.000 gm , no deka so nea se kupeni i 20 stolovi, 4 komodi i edna masi~ka. Vtoriot grev koj go prizna e samoinicijativnoto zgolemuvawe na platata na vrabotenite vo ambasadata vo Berlin, bidej}i spored nego i po tri godini barawe da se koregira osnovata na nivnite primawa poradi o~igledna gre{ka vo presmetkite, nikoj ne na{ol za potrebno da mu odgovori na dopisite, pa zatoa se povikal na pravilnik na MNR koj mu daval pravo da intervenira, no spored koj nema takvi ovlastuvawa.

Risto Bla`evski, ~len na Komisijata koja ja vr{e{e kontrolata, izjavi deka osven kaj platite i nabavkite za oprema, Komisijata konstatirala pokrienost na site zafati i tro{oci so regulativa i so dokumentacija.

I pokraj toa, g. Kerim veli deka vo ovaa dr`ava ~ovek mora da se zanimava so gluposti i dodeka se ras~isti situacijata, prikaznata vistinita ili ne, ve}e e slu{nata.

Od porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija, gospodinot Kiro Gligorov, pobaravme konkretna izjava vo vrska so prislu{kuvaniot razgovor me|u nego i ministerot za nadvore{ni raboti, Sr|an Kerim. Od Kabinetot na g. Gligorov ni be{e isprateno soop{tenie vo koe se veli:

Prislu{kuvaniot razgovor me|u g. Kerim i g. Gligorov

Sr|anKerim; br: ; datum: 15.10. 2000 godina

razgovor br: 5

vreme: 12.09; traewe:

povikan: Kiro Gligorov (091 120-215)

javuva~: Sr|an Kerim

Najnapred deka se razre{uva vo vtornik. Potoa:

SK: Go dobiv izve{tajot koj e dobar.

KG: Dadoa li demanti?

SK: Vo ponedelnik. I toa tie, jas vo toa ne se me{am, nitu mi pa|a na pamet. No, ova {to be{e bitno, proizvodot ovde e dobro i mi go dadoa mene, jas imam mo`nost sega da go komentiram i toa e dobro. Ako ne se pojavi ne{to novo.

KG: Koga vtor pat go ~itav ona {to go bea napi{ale, e pove}e protiv biv{ata vlada i kako tie rabotele okolu..

SK: Toa e toa. Onie se na tapet i izve{tajot e taka napraven so jasna distinkcija deka jas ni luk jal ni luk mirisal.

KG: Toj bara s# vo javnosta da izleze, ne{to da se kompromitira Branko.

SK: Zatoa se ~udam ovaa {to vo toa vlegu!

KG: Mnogu mu e fina gospo|ata. Taa so mnogu poblagorodni raboti se zanimava.

S: Ne znam. Vo sekoj slu~aj Mirka zgre{ila {to vo toa se vpu{tila, za{to krajnata meta e tamu, a taa vletala kako xule, nepromisleno.

KG: Dobro, oni toa i vo drug vesnik bi go objavile, a Mirka ~eka, taa znae koj si ti i kakov si, pa }e napi{e obratna statija (se smee).

SK: Neviden cirkus.

KG: I toj e del od `ivotot. Taka e na Balkanot.

SK: Se se}avam na vremeto Nikoli} koga ja konstituira{e vladata, koga be{e jas ili Kova~ da bideme za me|unarodni konsultacii i edna ekipa na fakultetot izmislija deka sum ja prepi{al tezata od Ivan Bujar~i}.. Aj doka`i deka ne e taka - vaka e. Jas moram da molam lu|e da davaat izjavi deka toa ne e voop{to to~no! Toa ti e toa.

KG: Dobro. Toga{ vo krajna linija usluga ti napravile.

SK: No sepak so gluposti ~ovek mora da se zanimava. Pa dodeka se ras~isti komisija.. izleze deka e neosnovano.

KG: Prikaznata otide.Toa e taka.

SK: Sekoj den ovde ima po ne{to.

KG: Da. Nema u{te rezultati od prviot krug od izborite (se smee)! Zatoa se sega ovie raboti.

SK: Bodo vika{e, {tom vie za ova nivo vadite pi{toli, {to }e vadite za parlamentarnite? Topovi? I taka.

KG: Topovi nemaat, no kala{nikovi (se smee).

SK: Taka. Da ve pozdravam pa, }e se ~ueme.