SMETKA BEZ KR^MAR

So iznenaduvawe se ustanovuva deka lu|eto rabotat protiv samite sebe, i toa ne samo kako funkcioneri koi si mislat, kako i porano deka rabotel, ne rabotel, platata si pa|a na krajot od mesecot, tuku i privatnici pred koi klientot treba, po izvesna perverzna logika, da padne na kolena za privatnikot da se smiluva i da si ja vr{i svojata rabota. Vo dijasporata lu|eto konstatiraat, me|u drugoto, deka vo tatkovinata se menuvaat broevi na telefoni, po{tenski kodovi na gradovi; konstatiraat deka bo`em se davale nekoi "satelitski" emisii na radio i televizija za sonarodnicite vo stranstvo, i ~ovek popusto bara po nekoi vesnici i spisanija {to idat vo stranstvo da gi najde tie informacii, no osven kritikite i re~isi seop{tiot pesimizam {to ~estopati se servira od avtori koi vo tatkovinata si `iveat polesno i poubavo od Makedocite vo stranstvo, ne najduva vo tie "glasila" prakti~ni informacii od tipot na spomnatite promeni ili novosti, dokolu novosti navistina ima, "satelitski" ili drugi.

No, da gi ostavime na strana tie "dolgi i {iroki raboti" i da spomneme eden sramen, nedostoen i opasen problem: prodavaweto vo ropstvo na okolu osumstotini iljadi `eni od Istok na Zapad, me|u koi i Makedonki, koi se zanimavaat so bo`emniot najstar zanaet na svetov, so prostitucija. Tie `eni, ~estopati vo nivnata "isto~na" tatkovina ostavile deca, pa duri i soprug, a ponekoga{ se i mnogu mladi:

Polja~ki, ^ehinki, Rusinki, Ukrainki, Albanki, Bugarki i niza drugi. Razli~ni {vercerski mre`i gi prenesuvaat na Zapad, si gi prodavaat edni na drugi, i so sila ili ne gi upatuvaat da se prodavaat za pari. Na po~etokot od dvesettiot vek samo vo Francija so okolu ~etiresetina milioni `iteli, ima{e sedum milioni Francuzi zarazeni od sifilis (toga{ redovna smrtonosna bolest), {to e astronomski broj. A {to da se re~e za sega{niov vek na sidata? Nekoi od spomnatite prostitutki }e bidat ili ve}e se zarazeni od sidata - ~umata na vekov, i ako se vratat vo tatkovinata, }e ja prenesat na doma{ni partneri, pa i na svoeto semejstvo, na soprugot, na nivnite deca. Zapadoevropskite mas-mediumi, elektronski ili pi{ani, povremeno zboruvaat za tie osumstotini iljadi prostitutki od Istok, koi "rabotat" polugoli po ulicite i trotoarite na Zapadna Evropa (a da ne zboruvame za drugi "zapadni" zemji i kontinenti, kade isto taka ima mnogu od tie moderni robinki). Mehanizmot na nivnoto odewe vo stranstvo e sli~en ili sosema ist: so nade` da spe~alat nekoja para, `enite ili sosema mladite devojki se prenesuvani od specijalizirani gangsterski mre`i preku granicite. Paso{ite prenesuva~ite im gi zemaat za da gi prisilat da im ja platat uslugata za prevozot vo stranstvo, a bidej}i cenata na "uslugata" e visoka, sakale-ne sakale, `enite po~nuvaat da zarabotuvaat pari "za kreditot" kako prostitutki. Me|u pri~inite za vakvite "preselbi" se citiraat ekonomskata i politi~ka kriza vo porane{nite komunisti~ki dr`avi, propasta na komunizmot, bezrabotica, "ve~nite vojni na Balkanot", "jadicite" od tipot na malite oglasi {to predlagaat rabota vo stranstvo bez da ka`at deka rabotata ~estopati se sveduva na prostitucija.

Francuskata televizija javuva za slu~ajot na nekoja si Aj{a, Moldavka, {to sakaj}i da otide vo Italija, se na{la vo Makedonija "kupena od albanskata mafija". Osum meseci rabotela kako prostitutka i najposle uspeala da se spasi, da se vrati vo svojata tatkovina kade si gi ostavila decata sami. Se vratila so konfuzija vo glavata i sega }e & trebalo mnogu vreme za da gi sredi rabotite vo svojot mozok.

Vakvi i sli~ni biografii ima mnogu, so stotici iljadi. Vrz niv leat iskreni ili, pak, krokodilski solzi, avtori na knigi, napisi, televiziski emisii, gi poka`uvaat gospo|ite i gospo|icite dojdeni od Istok, kako so nivnite mini-fustani vrvat po trotoarite na zapadnoevropski gradovi, me|u koi eden od najpoznatite e Pariz. Vidno e deka isto~no od rajot rabotite ne se ba{ najlesni, no ovaa konstatacija ne e ni{to novo.