TREZOR NA DUHOVNITE TRAGI NA MAKEDONECOT

NAUMOV: Po svoeto kulturno, turisti~ko, pa i politi~ko zna~ewe, Ohrid e grad koj go zaslu`uva vnimanieto na javnosta. Seto toa ima svoj odraz i vo interesot na politi~kite subjekti odnosno partii za prevlast vo ovoj zna~aen makedonski grad. Toa e normalno, bidejki da posetam, od aspekt na politi~koto zna~ewe Ohrid e vedna{ zad Skopje. Skoro da nema dr`avnik, delegacija ili delovni lu|e koi pri posetata na Makedonija ne navra}aat vo Ohrid. Vo letoto Ohrid ne e samo turisti~ki, tuku i politi~ki centar, bidejki tuka se odmoraat ili rabotat skoro site politi~ari i dr`avnici.

Niz taa prizma treba da se gleda i `elbata na politi~kite partii za izbor na pobeda tokmu vo Ohrid. Za lokalnite izbori svedoci bevme deka incidenti ima{e vo mnogu mesta. Bez namera da gi komentiram smetam deka takvata slika be{e odraz na `estokata i neprimerena izborna kampawa {to ja nametna opozicijata.

Nemam namera da gi komentiram minatite izbori zatoa {to jas se smetam, a taka i se postavuvam vo rabotata, kako gradona~alnik na site sogra|ani bez ogled na nivnata partiska pripadnost. Kon niv taka i se odnesuvam - kako kon moi sogra|ani i sega ne e va`no koj za kogo glasal ili ne glasal. Ona {to be{e zad nas treba da se zaboravi i da se prepu{ti na minatoto. Treba da se svrtime kon ona {to se o~ekuva od nas i {to go baraat gra|anite.

NAUMOV: Da. Turizmot ne e nova granka vo Ohrid i poslednive godini, so privatizacijata i sovremenite trendovi, poprima karakteristiki na vistinska stopanska granka za koja treba kontinuirano i celogodi{no rabotewe. Jas sum pobornik na kontinuirano, plansko i temelno rabotewe, a ne na parcijalni i pau{alni zafati. Turizmot e specifi~na granka i vo nego treba kontinuirano i dolgoro~no da se anga`ira i investira za da dojdat potrebnite efekti. Ne mo`e za sezonata da se podgotvuvame samo eden mesec i da o~ekuvame dobra posetenost ili toa da go ~inime samo vo edna godina kako {to e ovaa proglasena za "Godina na turizmot", a godini nanazad da ne se prezema ni{to. Sovremeniot gostin, odnosno turist, podrazbira minimalen standard na uredenost na gradot i turisti~kite uslugi vo sekoj period od godinata.

Ve}e vo sredinata na fevruari, na moja inicijativa, }e se odr`i simpozium na koj turisti~kite rabotnici, turisti~kite operatori treba da gi lociraat ne samo kratkoro~nite, tuku i dolgoro~nite opredelbi za razvoj na ohridskiot turizam. Raduva faktot {to poslednive dve sezoni interesot za Ohrid kaj gostite e zgolemen. Vo 2000 godina Ohrid zabele`a posetenost od okolu 180.000 gosti, koi ostvarile nad 1.200.000 no}evawa {to e vo odnos na 1999 godina zgolemuvawe za okolu 22 otsto, a kaj no}evawata za okolu 28 otsto.

NAUMOV: Samiot grad, zaedno so dr`avata, ~ini mnogu na ovoj plan. Toa treba da se ceni ako se ima predvid deka e navistina te{ka materijalnata i finansiskata sostojba, osobeno vo kulturata. No, treba da n# raduva, a mislam deka i svetot toa ni go priznava, deka i pokraj te{kotiite, mnogu se prezema za revitalizacijata i za{titata na kulturno-istoriskite spomenici. So takvite napori i so investirawata potvrduvame ne samo deka znaeme da go opravdame renometo na grad na UNESKO, tuku i da mu poka`eme na svetot deka kulturnite, istoriskite i duhovnite tragi na makedonskiot narod i hristijanstvoto imaat materijalni dokazi tokmu ovde.

Gradot samostojno pridonesuva mnogu za za{tita i revitalizacija na spomenicite na kulturata. Za revitalizacija na Anti~kiot teatar se otka`avme od golemi sredstva na ime komunalni taksi, za koi gi oslobodivme sopstvenicite na ku}ite koi se sru{ile ili }e se sru{at za da se dooformi arheolo{koto iskopuvawe, a sopstvenicite se odlu~ija za novi lokacii i gradbi.

Smetam deka Ohrid i negovoto kulturno bogatstvo treba da se gri`a na site nas i na celiot svet.

NAUMOV: Gradona~alnikot kako institucija nema nekoi pozna~ajni ingerencii ne samo vo odnos na za{tita na `ivotnata sredina, tuku i po brojni vitalni pra{awa za gra|anite i problemi koi tie o~ekuvaat da gi re{i tokmu gradona~alnikot.

No, kako ~ovek i kako gradona~alnik kon problemite prio|am po{iroko. Ne stanuva zbor za toa dali nekoj mi dal ingerencii ili gi nemam. Va`no e da se sozdade povolna klima i da se ostvari razbirawe kaj onoj {to e nadle`en za odreden problem. Ne mo`eme `ivotnite interesi na gra|anite da gi ograni~ime so li~nite ingerencii i hierarhija. Ako se ima volja i `elba da se re{i nekoj problem - re{enieto }e se najde. Ottuka, na Ezeroto i negovata za{tita treba da gledame kako na op{ta blagodet i interes, bidej}i toa e zna~ajno za site nas. Svesni sme deka samo so seopfatna za{tita }e go spre~ime zagaduvaweto. Ekolo{ka katastrofa ne mo`e da mu pretstoi na na{iot biser, dokolku ona {to se prezema se realizira vo celost i dokolku se odnesuvame kon Ezeroto onaka kako {to se odnesuva sovremeniot svet.

NAUMOV: Svetiklimentoviot crkoven kompleks na Plao{nik }e pretstavuva na{e zna~ajno svetili{te. Sega koga se razre{ija site dilemi i zapo~na negovata izgradba, realno e da se o~ekuva deka mo{ne skoro i }e bide zavr{en ovoj zna~aen zafat.

Smetam deka ne samo ohri|ani, tuku i brojni na{i sonarodnici, pa i prijateli od stranstvo }e pridonesat da se obezbedat potrebnite sredstva za poskore{na izgradba na Svetiklimentoviot

kompleks. Kako grad go ~inime seto ona {to e vo na{a mo`nost da dademe svoj prilog vo poskore{nata negova izgradba.

NAUMOV: Mislam deka }e uspeeme golem del od moite razmisluvawa za vra}awe na sjajot na Ohrid da realizirame tokmu vo ovaa godina. Tie zafati se odnesuvaat prvenstveno vo komunalnata sfera. Smetam deka }e uspeeme za ovaa godina da go podigneme na povisoko nivo stepenot na javnata higiena, hortikulturnoto ureduvawe, reguliraweto na soobra}ajot vo letniot period, obezbeduvaweto na vistinskata pe{a~ka zona vo centarot na gradot rastovarena od soobra}ajniot mete`. Veruvam deka }e uspeeme da obezbedime vistinski uslovi za odmor na gostite, a }e go razre{ime i podolgoro~no problemot koj se provlekuva so godini nanazad - nedovolniot parking-prostor. No, najva`no }e bide ureduvaweto na krajbre`jeto i pla`ite ne samo vo neposredna blizina na gradot, tuku na celiot poteg do "Sveti Naum". So opredelbite prvenstveno se podrazbira sozdavawe na kompleten poubav ambient ne samo vo centarot na gradot, tuku i po{iroko.

ODGOVOR: Od aspekt na interesite na gra|anite i funkcioniraweto na op{tinata kako edinica na lokalna samouprava, smetam deka samiot broj pretstavuva hipoteti~ko pra{awe. Kompetentni stru~waci u~estvuvaa vo izrabotkata na sega{niot Zakon za teritorijalna podelba. Vo me|uvreme golem broj od niv iska`aa razni sprotivstaveni mislewa, re{enija i dilemi. Dali brojot na op{tinite }e se namali na 86, dali toj }e bide pomal ili pogolem - navistina odgovorot treba da go dadat onie koi se kompetentni, no i koi toa }e go branat i opravdaat so vistinski argumenti.

No, toa ne e su{tinsko. Su{tinata e vo toa dali ona {to }e se proglasi za op{tina }e mo`e da gi ispolni funkciite. Dali gra|anite }e po~uvstvuvaat nekoe podobruvawe i korist od toa {to nivnata teritorija se proglasila za op{tina ili go izgubila toj prioritet so pripojuvaweto kon druga. Zna~i, treba da se imaat predvid interesite na samite gra|ani i objektivnite mo`nosti za ispolnuvawe na nivnite potrebi i o~ekuvawa.

NAUMOV: Pogolemite problemi so koi se soo~uvame prvenstveno se od komunalnata infrastruktura. Tuka bi go navel pra{aweto za opfa}awe na naselbata "Kaneo" so kanalizaciska mre`a, potoa nedovolnata opfatenost na prigradskite naselbi so taa mre`a, kako i s# u{te nere{enoto pra{awe za razdvojuvawe na do`dovnata od fekalnata kanalizacija. Vo Ohrid ova pra{awe kako retko kade e lo{o re{eno i toa sozdava problemi i vo funkcioniraweto na kolektorskiot sistem. Kako problem se javuvaat i divite deponii, divata odnosno nesoodvetnata urbanisti~ka gradba i sli~ni pra{awa koi se nadovrzuvaat na takvite generalni propusti i problemi.

NAUMOV: Minatata godina be{e odreden vo soglasnost so zakonskite propisi na okolu 800.000 germanski marki. Ovie sredstva se navistina nedovolni za sovremenite potrebi na `iveewe i re{avawe na problemite na eden moderen grad i turisti~ki centar kako {to e Ohrid. Za nas, koga stanuva zbor za buxetot, se nametnuva pra{aweto so simboliziranite sredstva. Poznato e deka buxetite na lokalnite samoupravi se limitirani so Zakonot za buxet. Po toj osnov, zaradi popolnuvawe na buxetskite prihodi za okolu osum meseci, sredstvata {to kako prihodi gi ostvaruva Ohrid, vo 3 - 4 meseci od godinata zaradi limitiranosta avtomatski odat vo dr`avniot buxet. Samo vo minatata godina po toj osnov ostanavme pokusi za okolu 200.000 marki, ili skoro edna ~etvrtina od buxetot so koj raspolagame.

Decentralizacijata, odnosno zgolemuvaweto na ingerenciite na lokalnata samouprava, treba da se izvr{i prvenstveno vo ovaa sfera. Samo so davawe na pravoto na Op{tinata da proektira pove}e izvorni prihodi i raspolagawe so tie prihodi }e ovozmo`i lokalnata samouprava da se ostvari kako vistinska vlast vo smisla na onaa {to ja imaat op{tinite vo razvienite evropski zemji.

NAUMOV: Sorabotkata e neophodna i nu`na. Ohrid e otvoren grad i na{ interes e da se razviva celiot region. Ne mo`eme da go razvivame turizmot ili da go razubavuvame Ohrid ako okolinata, odnosno sosednite op{tini zaostanuvaat vo su{testvenite komunalni, soobra}ajni, ekolo{ki i drugi segmenti. So Struga sme prirodno upateni da sorabotuvame najmnogu. Krajbre`jeto e edno i gri`ata za Ezeroto, higienata, turizmot, soobra}ajnata povrzanost, propagandata i sli~no - moraat da bidat zaedni~ka gri`a. Za ilustracija }e navedam deka so Struga e formirano Me|uop{tinsko javno pretprijatie za vodosnabduvawe i kanalizacija "Proakva", vo ~ija nadle`nost e i kolektorot za za{tita na Ohridskoto Ezero.