CRKVA

Manastirot "Sveta Bogorodica Pre~ista" - Ki~evsko

ZASLU@ENO MESTO VO MAKEDONSKATA ISTORIJATA

Pi{uva: Sa{o ANDONOV

  • Op{to poznato ime na manastirot, pokraj "Sveta Pre~ista", mu e i Krninski manastir ili samo Krnina, kako {to e nare~en vo Zografskiot pomenik, kako i na manastirskiot pe~at od 1763 godina
  • Spored narodnite legendi najverojatno manastirot "Pre~ista Ki~evska" bil izgraden vo tursko vreme
  • Golemiot repertoar na `ivopisot na yidovite i svodovite na "Pre~ista Ki~evska" deneska mo`e da se sporeduva so sodr`inite na zografskite prira~nici-erminiite na majstorite od Treson~e i na mija~kata {kola

Pre~ista Ki~evska" e manastir koj{to e posveten na Blagove{tenieto na Sveta Bogorodica, se nao|a kaj Ki~evo i so vekovi pretstavuva del od `ivotot i kolektivnata svest na lu|eto od Jugozapadna Makedonija i Pelagonija. Toj bil i e na golema po~it kako kaj hristijanskoto, taka i kaj muslimanskoto naselenie. Sepak, i denes nemame pismeni dokazi za toa koga e osnovan manastirot.

Duhovnite otci vo "Sveta Bogorodica Pre~ista", zaedno so monasite od "Sveti Jovan Bigorski", "Sveti Jovan Krstitel-Prodrom" vo Demir Hisar i manastirot "Site Svetci" vo Debarca, pove}e od eden milenium, ostanale centri na slovenskata pismenost vo istorijata na Makedonija, od kade {to revnosno se {irela, no budno se ~uvala.

Op{to poznato ime na manastirot, pokraj "Sveta Pre~ista", mu e i Krninski manastir ili samo Krnina, kako {to e nare~en vo Zografskiot pomenik, kako i na manastirskiot pe~at od 1763 godina. Najnovite prou~uvawa na "Krninskiot damaskin" koj poteknuva od ovoj manastir su{testveno pridonesuva da se sogleda udelot na "Pre~ista Ki~evska" vo `ivotot i gradeweto na jazi~nata kultura na makedonskite Sloveni. "Pre~ista Ki~evska" e spomenik na umetnosta, arhitekturata, fresko`ivopisot, ikonopisot i rezbata.

LEGENDI

Za toa koga e osnovan manastirot, nema pismeni dokazi, tuku postojat pove}e legendi. Ima edna legenda koja{to e zapi{ana od na{iot istaknat prerodbenik od XIX vek - Marko Cepenkov, za preletuvaweto na ~udotvornata ikona od Kne`inskiot manastir po negovoto uni{tuvawe od strana na Turcite, vo mesnosta Laki, kade {to trebalo da se izgradi manastirot "Sveta Pre~ista". Toa vsu{nost pretstavuva anahronizam zatoa {to deneska so sigurnost se znae deka manastirot "Pre~ista" e postar od kne`inskiot manastir "Sveti \or|i", koj{to bil razurnat, dodeka nekoi so~uvani predmeti od ovoj manastir, kako {to se ikonite, pa duri mo`ebi i vladi~kiot stol bile podocna prefrleni.

No, kako i da e, spored narodnite legendi najverojatno manastirot "Pre~ista Ki~evska" bil izgraden vo tursko vreme. Vo ovaa etapa na prou~uvawata i poznavawata na "Pre~ista Ki~evska", kako hronolo{ki krstopat, se nametnuva 1558 godina, koga manastirskata crkva bila opusto{ena, a kako {to spomnuvaat izvorite, manastirot bil re~isi uni{ten. Dali site umetni~ki dela od prethodniot `ivot na manastirskiot kompleks bile toga{ uni{teni? Otkrivaweto na carskite dveri i prestolot na velikodostojnikot, najstarite umetni~ki dela vo hramot, se ~ini deka pripa|aat na golemata epoha na arhiepiskopot Prohor Ohridski (1525-1550), ~ija isklu~itelna uloga na donator i mecena dala silni impulsi na umetnosta vo Zapadna Makedonija i Pelagonija, kako i vo drugite zemji vrz koi se protegala vlasta na Ohridskata arhiepiskopija, od Tesalija na jug, do Vla{ko i Moldavija na sever. Sega{nata interpretacija na istoriskite izvori so golema sigurnost potvrduva deka Dimitar Kratovski bil ktitor vo "Pre~ista Ki~evska", koj ostavil golemi darenija vo "Slep~e", "Sveti Nikola Topli~ki", "Treskavec" i "Lesnovo", pa s# do ruskiot manastir "Sveti Pantelejmon" na Sveta Gora.

Imeno, majstorite na carskite dveri i na arhijerejskiot ili igumenskiot tron gi poseduvaat site karakteristiki na umetnosta na Prohorovata likovna obnova koja gi nadminuva eparhiskite granici od "Pre~ista Ki~evska" i Pelagonija, kako {to do neodamna pomisluvaa istori~arite na umetnosta. Nema nikakvo somnenie vo faktot deka vo Prohorovata kulturna epoha, isklu~itelna uloga imal knezot Dimitar Kratovski, koj{to bil bogat, pobo`en i vlijatelen boljarin, verojatno zakupnik na rudnicite vo Kratovo.

Dali vo sredinata na XVI vek, crkvata na "Pre~ista Ki~evska" ja ukrasuval so freski i ikoni monahot-zograf Onufrij, koj{to vo tie godini se spomnuva vo spisokot na kalu|erite od ovoj manastir i dali e toj identi~en so golemiot istoimen zograf koj{to pred toa rabotel vo Zrze i Slep~e, zasega so sigurnost ne mo`e da se utvrdi. Me|utoa novite identifikacii potvrdija deka vode~ki majstori na arhiepiskopot Prohor, koi{to rabotele vo XVI vek vo ovie krai{ta se to~no zografite Jovan i Onufrij ~ii dela se otkrieni i vo drugi crkvi na Ohridskata arhiepiskopija.

Edno od pra{awata {to istorisko-umetni~kata nauka }e gi postavi se odnesuva i na mo`niot udel na "Pre~ista Ki~evska" vo `ivotot i stilot na slovenskata kniga, vo nejzinata postara faza i posebno ukrasot i stilot na slovenskata teratologija na pergamentnite rakopisi. Ovaa tolku avtenti~na i specifi~na pojava vo starata umetnost na Makedonija, opstojuvala vo manastirskite svetili{ta pome|u Devol, Ohrid i Slep~e od XI do XIII vek.

CRKOVNA ARHITEKTURA

Arhitekturata na manastirskiot kompleks mo`eme da ja vidime od za~uvanata fotodokumentacija i ka`uvawata na Stamole Siljanovski, koj{to bil momok vo manastirot vo 1926-27 godina. So negova pomo{ }e se obideme da dojdeme do rekonstrukcija na celiot manastirski kompleks.

Vo manastirot imalo konaci, vo odaite bilo smesteno }elijnoto u~ili{te, potoa postoela trpezarija, ma|ernica, furna, ba~ilnica, magacini i {tali. Monasite na "Pre~ista Ki~evska" bile vo bratstvo od 15 monasi, koi bile dosta obrazovani, qubopitni i svrteni kon izvori{tata na evropskata obrazovanost i kultura. Po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (1767) tie gi so~uvale tesnite vrski so slovenskite manastiri na Sveta Gora, osobeno so Sveti \or|ija-Zograf, kade {to imale golemo vlijanie makedonskite kalu|eri od zapadnite makedonski svetili{ta.

Kako i vo drugite manastiri, taka i vo manastirot "Pre~ista" esnafite imale svoja posebna odaja koja{to se narekuvala esnafska, isto kako i selanite od Tajmi{te so svoite tajmi{ki odai.

Vo manastirot postoela i prostorija za umobolni i skoro site objekti imale otvoreni tremovi vo prizemjeto i dlaboki ~ardaci na katovite, sekoga{ orientirani kon dvorot i crkvata. Po svoite dimenzii i arhitektura, crkvata spa|a me|u najgolemite od ovoj vid kaj nas.

Od vnatre{nata strana na crkvata, yidovite se zajaknati so pilastri povrzani me|usebno so polukru`ni laci, nad koi e konstruirana centralnata kupola bez stolbovi so {to e postignat edinstven prostor vo naosot. Crkvata e gradena od delkan-pridelkan kamen-varovnik i bigor, vo horizontalni redovi od kvaderi i zavr{uva so bogato profilirani venci. Denes pokrivot e od bakaren lim, a prirodnoto osvetluvawe na crkvata e postignato so po eden red na prozorci na bo~nite yidovi (vkupno osum), pomali otvori vo oltarniot prostor i mala rozeta od zapadnata strana. Od prvobitnite tri konaci, denes e za~uvan tretiot konak. Vo prizemjeto na ovoj objekt se podrumskite prostorii, a na katot ima odai i biblioteka. Desno od glavniot vlez se nao|ala kambanarijata, a vo dvorot e za~uvana ~e{ma koja{to e izgradena vo 1848 godina, {to se gleda i od natpisot na nea.

Site ovie za~uvani objekti vo manastirskiot kompleks se posveteni na "Blagove{tenie Bogorodi~no", a od ju`nata strana na crkvata e dogradena i crkvi~kata "Sveti Nikola" koja e povrzana so vrata so oltarniot prostor na golemata crkva.

FRESKOSLIKARSTVO

Najgolemiot pridones vo na{ata kulturna i likovna istorija se otkriva i vo fresko`ivopisot i ikonopisot od XIX vek. Ikonite i freskite na Di~o Zograf poka`uvaat deka e vo pra{awe eden od najgolemite likovni ansambli na prerodbata vo Makedonija. Se objavuva i `ivopisot od vtorata faza na zografiraweto na manastirskiot hram koe{to mu bilo dovereno na majstorot Avram Di~ov, sin na golemiot zograf od selo Treson~e. Se razotkriva i evolucijata na "Prerodbenskata redakcija" na slikata na Sedmo~islenicite, kako i figurite na drugite svetiteli so lokalen kult {to gi naslikal Avram Di~ov. Tuka mo`eme da ja spomneme i centralnata kompozicija vo prvata zona na konhata kade {to e pretstaven Isus Hristos signiran kako Car Slavi. Od negovata leva strana e pretstavata na Isus Hristos-`rtveno jagne koja Arhangel Gavril go "vodi na zakolenie", a od desnata strana se nao|aat dvata |akona Stefan i Timotej.

Vo direktna vrska so centralnite kompozicii od prvta zona se pretstavite i na figurite na prorocite Isaija, David, Eremija i Josif od Arimateja, dodeka svodniot prostor na konhata na protezisot go zazema kompozicijata na Sveta Troica. Tuka se objavuva isklu~itelnata kolektivna ktitorska pora~ka vo vid na otvorena kniga vo glavnata oltarska apsida so imiwata na bogatite kru{evski prilo`nici-dariteli za zografiraweto na hramot. Me|u nara~itelite se otkriva i li~nosta na poznatiot makedonski muzikolog i kompozitor Joan Harmosin, koj{to bil vo tesna vrska so mona{kata zaednica na "Pre~ista Ki~evska", kako {to i pred nego vo ovoj hram bil i pisatelot-osnovopolo`nik Kiril Pej~inovi}. Osven nego niz {kolata na ovoj manastir pominal isto taka i na{iot poznat prerodbenik Joakim Kr~ovski.

Seto toa zboruva za eden progres vo obrazovanieto kaj nas, makar {to {kolstvoto s# u{te bilo vo domenot na crkvata i prvenstveno bilo od verski karakter. Eden od poistaknatite u~iteli od toa vreme bil i jeromonahot Kozma, rodum od Gali~nik koj{to podocna stanal igumen vo manastirot "Pre~ista".

Od posebno nacionalno zna~ewe e ulogata na manastirot "Sveta Pre~ista" za poddr`uvaweto i razvivaweto na slovenskata pismena tradicija. Vo XIX vek, a mo`e da se ka`e i porano, taa zapo~nuva da se praktikuva i na govoren makedonski dijalekten jazik. Za ilustracija na kni`evno-prosvetnata aktivnost na ovoj manastir mo`e da poslu`i i "Zbornikot" so me{ana sodr`ina.

Za goleminata na manastirot mo`e da potvrdi i zapisot na Jordan Haxi Konstatinov -Xinot koj{to vo vesnikot "Carigradski vestnik" pi{uva: "Ki~evo mo`e da se gordee so eden golem i prekrasen manastir t.n. Krnina".

Me|u najinteresnite pojavi na postojana pomo{ vo ekonomskoto i duhovnoto `iveewe na "Pre~ista Ki~evska" e poddr{kata na golemoto makedonsko selo Vrane{nica, od kade {to proizleguvaat i nekoi od najistaknatite makedonski poglavari. Po otkrivaweto na golemite ansambli na fresko`ivopis, raboteni od Di~o Zograf raboteni vo Raj~ica kaj Debar i Kamensko vo Ohrid, slikarstvoto vo oltarot na "Pre~ista Ki~evska" vo najgolema mera go zaokru`uva opusot na ovoj majstor, ~ie{to deluvawe vo porane{nite prou~uvawa be{e poznat samo po negovite ikoni. So toa se postaveni osnovite za ocenka na Di~o Zograf, kako majstor na monumentalnata umetnost vo likovnata istorija na prerodbata na Makedonija.

Golemiot repertoar na `ivopisot na yidovite i svodovite na "Pre~ista Ki~evska" deneska mo`e da se sporeduva so sodr`inite na zografskite prira~nici-erminiite na majstorite od Treson~e i na mija~kata {kola, so mo`nost da se konstatiraat i vlijanijata na Samarinskiot zograf Mihail, koj{to formiral svoja rabotilnica vo Kru{evo. Evidentni se i pozajmuvawata na majstorite od popularniot zografski prira~nik- Stematografija na dojran~anecot Hristifor @efar(ovi}) objavena 1741 godina vo Viena, vo grafi~kata rabotnilnica na Toma Mesmer.

Vo 1993 god., od grupa avtori, be{e objavena monografija za "Presveta Bogorodica Ki~evska", koja sodr`i i tekstovi za kultot na Sveta Bogorodica, za religioznoto i duhovno zra~ewe, so osvrt na zamona{uvaweto na nekoi od idnite istaknati arhijerei na Makedonskata pravoslavna crkva, pred s# na nejziniot prv poglavar po obnovuvaweto na avtokefalniot status, arhiepiskopot Dositej. So toa ulogata i zna~eweto na ovoj prosvetitelsko-sakralen spomenik, za kulturnata i kni`evna istorija na Makedonija, osobeno vo vreme na prerodbata na, se prili~no osvetleni, a manastirot go dobi zaslu`enoto mesto vo istoriskata nauka.

(Avtorot e student po istorija)