IZMAMENI I OSUDENI

Me|utoa, so edna istoriska retrospektiva da vidime kakov be{e do~ekot na Bo`ik vo 1945 godina? Makedonskiot narod vo 1941 godina, vedna{ po napadot i fa{isti~kite okupacii, od site strani i vo site delovi na podelena Makedonija prv se krena so oru`je vo raka protiv fa{izmot predvoden od malubrojnata inferiorna komunisti~ka partija pod komandata na komunisti~kite partii na Jugoslavija, Bugarija i Grcija, koi so nivnite stavovi, sli~ni na monarhofa{isti~kite vladi na sosednite zemji vo odnos na makedonskoto pra{awe, ja potvrdija podelbata na Makedonija i na makedonskiot narod.

Makedonskiot narod vo vardarskiot del na Makedonija so svojata stoiljadna armija i so Glaven {tab na makedonskata vojska, prva se oslobodi od fa{isti~ko-balisti~kite okupatori, bez gra|anska vojna i bez tu|a pomo{. Podgotovkite i proslavite za bo`iknite praznici i 2000 godini od hristijanstvoto vo Makedonija kako bibliska zemja privr{uvaat, kako {to bea planirani.

Vleguvame vo noviot milenium so te{kotii vo sproveduvawe na reformite i optimizam so potpi{uvawe na Spogodbata za asocijativno ~lenstvo so Evropskata unija za {to treba site da bideme motivirani so aktiven pridones vo site sferi na na{eto `iveewe.

Istoriska nepravda }e napravime ako ne se potsetime na bo`i}nite i januarski nastani na glavniot plo{tad vo Skopje, {to se slu~ija na sedmi januari 1945 godina, za vreme na odr`uvaweto na Vtoriot kongres na mladinata na Makedonija, koga se pobunija dve artileriski brigadi. Pobunetite makedonski vojnici i oficeri baraa od komandantot na Glavniot {tab na makedonskata vojska, generalot Mihajlo Apostolski, zapo~nuvawe na operativni voeni dejstvija za osloboduvawe na primorskiot i pirinskiot del na Makedonija. So povici: "Da `ivee makedonskata vojska", "Da `ivee generalot Apostolski", "Ne odime na Berlin s# do celosno osloboduvawe na Makedonija", "Ne sakame srpski oficeri vo na{ite redovi". Toa be{e vreme koga trajno se opredeluva{e sudbinata na Makedonija i na makedonskiot narod vo celina, kako {to smetaa makedonskite vojnici i oficeri za {to se borea vo pove}egodi{nata borba protiv okupatorite. No, taka ne smeta{e partiskoto rakovodstvo i komandantot na Glavniot {tab (po sovetuvaweto so Tito vo Belgrad) i Svetozar Vukmanovi}- Tempo, pobunetite vojnici i oficeri so izmama bea povikani vo Skopskoto kale kade bea razoru`ani. Na vojnicite-u~esnici vo pobunata im bea izre~eni zatvorski kazni. A, OZNA go prezede isleduvaweto na osomni~enite oficeri i organizatori na buntot. Od govornicata na Vtoriot kongres na mladinata (NOMS), pobunetite makedonski vojnici i oficeri bea proglaseni za fa{isti, bugara{i i drugi navredi na borcite za sloboda na Makedonija. Na 13 januari 1945 godina, Belgrad naredi: Site u~esnici vo demonstraciite da bidat razoru`ani i da se ispratat na prisilna rabota, a site organizatori da se uapsat i da se izvedat pred prek voen sud... Na 14 januari 1945 gidina, se pobuni 20-ta brigada od garnizonot vo [tip. I pobunetite vojnici vo [tip baraa prodol`uvawe na vojnata za osloboduvawe i obedinuvawe na pirinskiot i primorskiot del na Makedonija. Za likvidirawe na pobunata i vo [tipskiot garnizon bea primeneti merkite nalo`eni so naredbata od Belgrad.1 (801 Izve{taj na Koli{evski: "Nie ~lenovite na Centralniot komitet na KPM i ~lenovi na {tabot na NOV na Makedonija i OZNA... gi uapsivme glavnite vika~i i voda~ite. Toa be{e naredba od CK KPJ. (D.Kqakovi}, Sovjetizacija ... 119).

Na 15 januari, 15-ti korpus na makedonskata vojska prisilno be{e upaten na Sremskiot front, kade {to vojuva{e od januari do april 1945 godina. So borben sostav od okolu 15.266 borci i oficeri, so najsovremeno sovetsko oru`je, toj vo prvite borbeni redovi pri probivot na Sremskiot front dade golem broj na `rtvi. Na 28 januari 1945 godina, se oglasi Dimitar Vlahov, koj pred makedonskata javnost go aktuelizira pra{aweto za obedinuvawe na Makedonija. Toj objavi deka toa e neprikosnoveno pravo na makedonskiot narod, priznato od sojuzni~kite sili. Vlahov apelira{e da se mobiliziraat silite za postavuvawe barawe za obedinuvawe na makedonskiot narod i na Makedonija. Barawe za koe{to im se sude{e na makedonskite vojnici i oficeri. Sledniot den, na 29 januari 1945 godina, vo Skopje zapo~na sudskiot proces protiv 39 lica.

Voeniot sud na tajnoto sudewe proglasi za vinovi i osudi 34 lica: 12 na smrt so strelawe ("i gubewe na gra|anskite prava, vojni~kata ~est i konfiskacija na imotot"), 13 na dolgogodi{ni zatvorski kazni, 13 na uslovni kazni, a pet lica bea oslobodeni. Na pobunetite vo [tip im sude{e Voeniot sud pri [tipskata voena zona. Sudot na {est lica im izre~e smrtni presudi. Na 12 maj 1945 godina, Voeniot sud na Skopskata voena oblast na devet lica im izre~e smrtni kazni,14-osudeni na vremeni kazni, osuden be{e i komandantot na 20-ta brigada na 50-ta divizija-polkovnikot Georgi Ku{ev. Na 19 fevruari 1945 godina, Mihajlo Apostolski, komandant na makedonskata vojska, be{e otstranet od Makedonija. So naredba od Tito, general Apostolski be{e razre{en od funkcijata komandant na Glavniot {tab na makedonskata vojska i prekomanduvan na voena slu`ba vo Belgrad, {to prakti~no zna~e{e negovo degradirawe, kako i mnogu oficeri {to komanduvaa so osloboduvawe na makedonskite gradovi i na Kosovsko-metohiskata oblast vo Srbija, bea isprateni na "sta`irawe" vo Belgrad... Vomakedonskite voeni edinici se sproveduva{e smena na oficerskiot kadar, posebno na povisokite komandni dol`nosti; makedonskite oficeri bea zamenuvani so Srbi ili Crnogorci, se otide dotamu {to duri i kuririte bea zameneti so Srbi. Po barawe na Koli{evski vo Makedonija se stacioniraa srpski voeni edinici da ja ~uvaat ju`nata granica na Jugoslavija. Toa pak predizvika silno nezadovolstvo i otpori, a vo nekoi mesta dojde i do sudruvawe so narodot; Bitola, Prilep i dr. Srpskite oficeri ne go po~ituvaa ve}e vospostaveniot praven poredok vo makedonskata dr`ava, {to dovede do "otvoreni sudiri na makedonskata milicija i voenite oficeri Srbi". Vakvi izmami protiv makedonskiot narod imalo i porano...

Koga bev student vo 1956 godina, stariot pe~albar-gurbet~ija vo Sofija, dedoto Vasile Trifunovski, od Debarca, raska`uva{e: "Vo letoto 1912 godina vo Bugarija se dade povik od strana na bugarskiot car Ferdinand do site Makedonci vo Bugarija da se javat za regrutirawe vo bugarskata armija; dojde vremeto da gi oslobodime bra}ata hristijani vo Makedonija {to se pod tursko ropstvo, bez mnogu razmisluvawe skoro site Makedonci pe~albari i be`anci-begalci od Makedinija se prijavivme vo dobrovolnite opol~enski polkovi okolu 25.000 Makedonci pod komanda na generalot Protuxerov, rodum od Ohrid. Po~na Prvata balkanska vojna, namesto da ja osloboduvame Makedonija n# upatija na boi{teto vo Trakoja, {est meseci vo opsadna sostojba go dr`evme gradot Edrewe, a potoa prodol`ivme za Istanbul, dojdovme na 40 km. do gradot, grat~eto ^atalxa, koga ni rekoja da se vratime nazad za Makedonija, vo koja vlegle srpski i gr~ki vojski. Dojdovme na Bregalnica koga otpo~na Vtorata balkanska vojna i podelbata na Makedonija, a potoa i Prvata svetska vojna, {est godini vojuvav za da ja izgubime Makedonija, podelena so Bukure{kiot i Versajskiot dogovor, porobena, vnu~ko!?