NEUNI[TIVIOT KOREN NA MAKEDONSKIOT ^OVEK

Po Vtorata balkanska ili me|usojuzni~ka vojna bile vospostaveni i pocvrsti granici koi se presvrten period vo makedonskata istorija na HH-ot vek bil, a verojatno i ostanuva tema za prou~uvawe od pove}e aspekti i vo pove}e oblasti. Ova, pred s#, zaradi celokupnata sostojba vo Makedonija vo vremeto, osobeno po zapo~nuvawe na Prvata svetska vojna. Kako {to vidovme, po vojnite od 1912/13 Srbija, Grcija i Bugarija izlegoa so pro{ireni granici, pred s#, blagodarej}i na zazemenite teritorii vo Makedonija. Taa pak, bidej}i bila podelena nemala dr`aven suverenitet i ne pretstavuvala politi~ki subjekt. No, zatoa bila objekt za koj bile zainteresirani kako balkanskite dr`avi, taka i golemite sili. Makedonija bila interesna zatoa {to Golemite sili mo`ele da se dogovorat i da vetuvaat delovi od nea na balkanskite dr`avi, za smetka na nivno u~estvo na ednata ili drugata zavojuvana strana. Razgleduvaj}i i prou~uvaj}i go ovoj period pove}e disciplini davale svoi zaklu~oci i sudovi za nego.

Na{ interes pretstavuvaat istorijata i literaturata i nivnoto viduvawe preku eden konkreten primer na istoriski roman. I istorijata i literaturata se obiduvale da gi objasnat slu~uvawata i procesite sekoja od svoja gledna to~ka. Inaku, vo makedonskata literatura, istoriskiot roman nema mo{ne dlaboko iskustvo. Stole Popov, \or|i Abaxiev, Jovan Bo{kovski, Kole ^a{ule i drugi pravat seriozni zalo`bi za pretstavuvawe na minatoto na makedonskiot narod vo umetni~kata literatura. Sepak, romanot "Pirej" na Petre M. Andreevski pretstavuva izvesno nadrasnuvawe na tendencijata da se rekonstruira minatoto kako istoriska dadenost. Naslovot na romanot ima simboli~no zna~ewe i e daden po istoimenata troskotna treva. Simboli~nosta se sostoi vo toa {to troskotnata treva Andreevski ja doveduva vo vrska so nacionalniot beleg i `ivotniot opstanok na makedonskiot ~ovek. Kako {to ovaa treva e izdr`liva, istrajna i neuni{tiva, isto takov e izdr`liv, istraen i neuni{tiv korenot na makedonskiot ~ovek. Temata na romanot se premre`jata i pekolnite stradawa {to gi nosi vojnata (vo konkretniov slu~aj Prvata svetska vojna ) i opstojuvaweto na Makedonecot pred nevremiwata {to dominiraat va celiot roman. Za da ja zasili vistinitosta i realisti~nosta vo ka`uvaweto avtorot go koristi i voeniot dnevnik na u~itelot Milorad Markovi}, koj vo pogolem del go vodel na boi{tata vo Makedonija. Rekonstrukcija na nastanite avtorot napravil i vrz osnova na desetina svedo{tva od pre`iveani u~esnici vo balkanskite i Prvata svetska vojna. Vsu{nost, romanot e mo{ne direktno zasnovan na istoriskoto vreme na ovie vojni. No, vo sredi{teto na romanesknoto dejstvo ne se nao|aat nekoi markantni istoriski li~nosti, namesto niv se obi~nite, anonimni, nepoznati lu|e zemeni od najniskite narodni sloevi. Ovde namerno se eliminira glorificiraweto na golemite istoriski borbi i napraven e seriozen napor da se dolovi zdivot na vremeto (vo mnogu {to istorisko) protolkuvano, po~uvstvuvano, sfateno i do`iveano so svesta i soznanieto na obi~niot makedonski ~ovek. Makedonija-balkanskoto jabolko na razdorot, vo sredinata na vtorata decenija na HH- ot vek e vo o~ajna sostojba. Iscrpena od balkanskite vojni, Makedonija i vo Prvata svetska vojna mora da go ponese glavniot tovar. Kako {to veli samiot avtor, "Pirej" e kniga za eden od najtragi~nite momenti vo makedonskata istorija. Samiot podatok deka vo 1918 vo Makedonija ima eden milion i dveste iljadi stacionirani vojnici ~ija ishrana vo najgolema mera pa|ala vrz grbot na makedonskoto naselenie i toa deka frontovata linija pominuvala na sredina od Makedonija govori jasno za toa kolku bile mali {ansite na naselenieto da se spasi od pogromot na bolestite i is~eznuvaweto.

Makedonija vo toa vreme e fresko-plan na masovni tragedii od svetski razmeri. Taa e otvorena grobnica na francuski, britanski, germanski, avstriski, srpski i bugarski vojnici, a najmnogu na samite Makedonci. Vo romanot vsu{nost glavnite likovi Velika i Jon, sopruga i soprug, sekoj od svoj aspekt go raska`uva vremeto i `ivotot. Preku nivnoto ka`uvawe mo`at da se do`iveat poedine~nite sudbini vo kolektivnoto egzistirawe, sozdavaj}i sosema priroden preplet pome|u individualnoto i kolektivnoto traewe nez vremeto. Iako Jon i Velika se od najniskite narodni sloevi, iako tie se neuki i nemo}ni dokraj da go osoznaat i protolkuvaat mete`ot na voenite vremewa od koi se zafateni, sepak niz nivnite ka`uvawa, na suptilen na~in, se obrabotuvaat mo{ne slo`eni politi~ki pra{awa. Preku ka`uvaweto na Velika ja dobivame slikata za sostojbata vo pozadinata na frontot. Preku nea se ocrtuva i `ivotot na iljadnici lu|e, koi godinite na Prvata svetska vojna gi minuvale is~ekuvajki ja smrtta vo svoite domovi. Li~nata tragedija na ovaa `ena e vo toa {to samo za edna godina & umiraat pet deca (iako na vistinskata Velika & umiraat sedum), {to najdobro ja otslikuva surovosta na ovie voeni godini. Jon, pak, e direkten u~esnik vo voenite dejstva. Toj e del od onie spomnati milion i dveste iljadi vojnici direktno i indirektno vrzani za frontovata linija i ja dela nivnata sudbina. Mobiliziran od srpskata vojska toj gi izvr{uva zada~ite na obi~en vojnik na kogo i ne mu e mnogu jasno zo{to mora da bide na frontot, kako vpro~em i pove}eto vojnici. No, vo nego sepak postoi ne{to razli~no. Toj e ottuka. Frontovskata linija e me|a koja gi deli nivite, {umite i pasi{tata na negovite bliski. Negovoto selo e na samo nekolku kilometri, a site ostanati se od daleku, tie se samo tu|ici. Negovata tragedija ne e ista kako i na drugite vojnici od dvete zavojuvani strani. Od drugata strana na frontot se nao|a negoviot roden brat, koj e vojnik vo edna vo diviziite na bugarskata vojska. Po igra na sudbinata go zarobuva svojot brat koj vo slu~ajov treba da bide negov neprijatel. No, kako {to se veli vo narodnata pogovorka, "Krvta voda ne e", toj go pu{ta bratasi da se vrati vo svojot tabor. Tokmu ovoj primer ja ilustrira sostojbata na makedonskiot ~ovek rastrgnat pome|u propagandite, mobilizaciite i svoite dotoga{ni tradicionalni vrednosti na patrijahalnoto makedonsko op{testvo. Ova ne e redok primer vo makedonskata istorija dvajca bra}a da se borat vo dve razli~ni vojski i da ginat za razli~ni i tu|i nacionalni interesi. Korenite se nao|aat dlaboko u{te pred balkanskite vojni, no po niv, osobeno po Prvata svetska vojna, vakvata podelenost kako da stanuva del od bitot na makedonskiot narod. Tokmu vakvite slu~uvawa pretstavuvale povod za ovoj, i ne samo ovoj, kni`evnik da se zafati so obrabotka na klu~ni istoriski temi. Preku vakva literaturna obrabotka na istorijata obi~niot ~ovek, koj mo`e da se zagubi vo klasi~koto obrabotuvawe na istoriskite temi od globalnata politika, se spasuva od zaboravot. No, ne samo preku dvajcata raska`uva~i vo romanot, a osobeno preku raska`uvaweto na Velika, mo`e da se zabele`i jasen etnolo{ki prikaz za obi~aite, veruvaweto i tolkuvawata na lu|eto za odredeni pojavi.

Ovoj roman, kako literaturno delo so istoriska tematika, n# prenesuva vo edno istorisko vreme i prostor preku nepoznatiot, obi~en makedonski ~ovek. Ova delo koe ve}e go najde svoeto mesto vo makedonskata kulturna istorija najdobro go objasnuva negoviot avtor koj veli: "Mojata osnovna linija se dvi`e{e kon fenomenot na makedonskoto kolektivno stradawe i opstojuvawe prika`ano niz stradawata na edinkata i voop{to niz stradaweto na ~ovekot". (Romanot izleguva od pe~at 1980 godina).

Istorijata kako u~itelka na `ivotot bila i ostanuva tema na razgleduvawe od pove}e disciplini. Ne taka retko istoriski temi bile razgleduvani i tolkuvani od strana na literaturata. I vo na{iot slu~aj, romanot "Pirej" od Petre M. Anreevski prenesuva idna klasi~na istoriska voena tema videna od prizmata na dvajca "obi~ni" nepoznati "mali" lu|e (sopru`nicite Jon i Velika).

Se raboti za balkanskite i Prvata svetska vojna i nivniot odraz na sostojbite vo Makedonija. Na teritorijata na Makedonija vo toj period se nao|at pove}e od eden milion vojnici, ~ija izdr{ka pa|a glavno vrz makedonskoto naselenie. Eden del od naselenieto e mobilizirano na frontot (kako {to e slu~aj so eden od glavnite likovi ) i se bori na dvete zavojuvani strani, vo zavisnost koja vojska go mobilizirala. Pri toa doa|a do te{ki momenti koga dvajca bra}a se nao|aat i treba da bidat neprijateli, da pukaat eden na drug. Toa ostava traen beleg vo kolektivnoto pamtewe na makedonskiot narod i tokmu zatoa pretstavuva trajna inspiracija za kni`evnicite da go obrabotuvaat ovoj moment od makedonskata istorija . I samiot samiot avtor Andreevski naveduva deka negova cel bila da go prika`e fenomenot na makedonskoto kolektivno stradawe i opstojuvawe, prika`ano preku stradaweto i opstojuvaweto na edinkata. Ova e eden pogled vo matnite vremiwa na istorijata na HH vek i na negovite mnogubrojni vojni, koi kako da ne sakale da ja odbegnat Makedonija i Balkanot. Romanot, pi{uvan od edna vremenska distanca od pove}e od polovina vek od opi{uvanite nastani `ivo i jasno ni ja dolovuva slikata na `iveeweto vo Makedonija vo voenite godini na Prvata svetska vojna. Toj e del od makedonskata sovremena literatura, no i del od makedonskata kulturna istorija, a zo{to ne i na Balkanot.