RE@ISER NA DVE STOLETIJA

Roden e vo 1930 godina, vo semejstvo na tipi~ni francuski bur`ui, i vo gradot koj e kolevka na bur`oazijata - Paris. Trebalo da go nasledi familijarniot biznis po negovite studii po farmacija, no do toa ne do{lo za{to po zavr{uvaweto na voenata slu`ba, po~nal `ivo da se interesira za sedmata umetnost (vrabotuvaj}i se vo kancelarijata na Foks vo Paris za javni vrski), {to ne nai{lo na dobar priem vo krugot na negovoto semejstvo. Po~nuva da se zanimava so publicistika i izdava esei i filmski kritiki vo spisanijata "Umetnosti" i "Filmski kni{ki". Zaedno so Erih Romer ja potpi{uvaat knigata koja e analiza na tvore{tvoto na Alfred Hi~kok. So toa se potvrduva kako tradicionalen evropski avtor, koj ima iskustvo vo pi{aniot zbor.

Vo vodite na najvpe~atliviot francuski filmski period, mu poa|a od raka da go snimi prviot film koj e predstavnik na noviot bran "Ubaviot Ser`" (1958), i so toa da bide prviot re`iser koj }e ja skr{i tradicijata na komercijalnite filmaxii vo Francija. Toj e onoj koj mo`ebi najmnogu se zalaga za tezata deka filskite tvorci ne se zanaet~ii, tuku treba da bidat intelektualci od najvisok stepen, da ja poznavaat filmskata istorija i teorija. Zaedno so negovite kolegi - pretstavnici na francuskiot nov bran se postojani posetiteli na proekciite vo kinotekata vo Paris (koja e so najbogat fond), i uspevaat niz svoite filmovi za prv pat da ja nametnat estetskata kategorija "vistinsko kino". Spored taa tendencija, re`iserite ne smeat da ja razubavuvaat, preureduvaat ili aran`iraat realnosta, tuku treba da & se dobli`at {to e mo`no pove}e.

Sprotivno na samiot sebe, vo narednite desetina godini po~nuva da se zanimava so realizacija na komercijalni proekti, kako "Tigarot saka sve`a krv". Steknuva reputacija na filmski re`iser koj najdobro ja poznava filmskata tehnika. So parite od ovie proekti ja osnova producentskata ku}a AJYM, so koja im pomaga na karierite na svoite istomislenici od noviot bran, najmnogu na Erih Romer i Filip de Broka.

So mnogu stil se vra}a vo vodite na noviot bran so filmot "Ko{uti"- napnat erotski triler, paradigma za dobroizraboten quboven triagolnik. Kako tolkuva~ na glavnite `enski rolji naj~esto se javuva negovata vtora sopruga od 1964 godina - Stefani Odran. Taa tolkuva `enski likovi od male~kata bur`oazija. Pod ledenata, elegantna maska, taa poka`uva vnatre{en nemir ili ogromna silina; nejzinata tipi~no francuska, ednostavna ubavina stana za{titen znak na filmovite na [abrol.

Osven negovata markantna sopruga/akterka, drug za{titen znak na negovite filmovi stanaa i izraznite sredstva, vo koi toj se projavi kako golem innovator. I pokraj toa {to re~isi site filmovi mu se snimeni vo kolor-tehnika, toj prv go upotrebuva stilot - redukcija na boite, taka {to osven eden dominanten fon, vo negovite filmovi (osobeno onie od sedumdesettite) re~isi i ne postoi boja. Naj~esto postoi eden dominanten koloriten fon, koj e odraz na nose~kiot psiholo{ki {timung na filmot. Muzikata ja upotrebuva pedantno, so osoben afinitet kon sovremenite kompozitori na seriozna muzika, onie koi ja odbele`aa muzikata na dvaesettiot vek. Naj~esto go upotrebuva Pol Hindemit. Vo procesot na monta`a isto taka upotrebuva mnogu pedanten pristap koj se bazira na vnimatelno birawe na kadri, koi treba da traat {to pokratko, a da ka`uvaat {to pove}e. O~igledno e pod postojano vlijanie na trilerite na Hi~kok, no najmnogu se zadlabo~uva vo analiza na li~nite odnosi me|u lu|eto.

Vo svojata posledna faza koja triumfira{e so filmot ,"@enska rabota" 1988 (film za poslednata `ena osudena na gilotina vo Francija za vreme na Vtorata svetska vojna, zaradi nelegalni abortusi vrz naj~esto oma`eni `eni, zabremeneti od germanski oficeri), a ~ii osnovi se nao|aat vo "Violeta Nozier" (1978), Klod [abrol se projavuva kako prete`no mra~en re`iser, no so najmlade{kiot humor vo francuskiot film. Sovr{enata is~istenost na stilot, koja e rezultat na ogromnoto iskustvo, ja izdignuva vrednosta na negovite posledni ostvaruvawa na nivo na literaturna klasika. Tie se naj~esto ekranizacija na literaturni remek - dela ("Mirni denovi vo Kli{i"-1989) ili tematski opredelbi koi ja odbele`aa istorijata ("Doktor M"-1990, hipokrizija). Ovie definitivno go potvrduvaat Klod [abrol kako eden od naj`ivite re`iseri na dene{nicata.