FORUM

ZO[TO NE USPEAJA DA NE NAPRAVAT SITE JANI^ARI?

Dimitar Zahov,"etni~ka" Bugarija

Vo napisot "Kako i denes se sozdavaat jani~ari", potsetivme na poimot jani~ari od minatoto. Makedoncite denes mo{ne dobro znaat za negovoto sovremeno zna~ewe. Kolku i da pi{uvame za na{eto obrazovanie i vospituvawe vo duhot na ve{ta~kata bugar{tina, ne }e bide dovolno za da se dobie pretstava za kompanijata po na{eto "bugarizirawe", odnosno priklu~uvawe kon postoe~kata bugar{tina. Za toa treba da se objavi ne samo posebna studija, tuku i paralelno so nejzinoto podgotvuvawe da se potsetat i potpomognat Makedoncite pod Bugarija da napi{at i objavat svoi spomeni za seto ona {to go imaat videno i slu{nato za aktivnostite na drugi Makedonci. A najmnogu sopstvenite do`ivuvawa i torturite vrz niv vo obidot da si go za~uvaat makedonskoto ime i identitet. Se razbira pred s# da im pomogneme na nedovolno pismenite i podzastarenite.

No, {to i da pravea so nas, {to i da se isturi vrz na{ite snagi i svest, sepak na stratezite na na{eto bugarizirawe ne im uspea da n# odnarodat site. Tokmu toa e povodot da pi{uvam kako stana toa. Najop{to re~eno, pogre{no napi{anata istorija na Bugarija, bilo poradi istoriski gre{ki, a vo ponovo vreme i namerni lagi, ostavi neizbri{livi tragi vrz site pokolenija. Makedonci rodeni po 1850 godina otkako bea pojaveni prvite "Bolgari" od Trakite po lansiraweto na tezata deka Slovenite i turkobulgarite se ist nrod dojden od Azija. Sekako, ovaa teza vo u~ebnicite po istorija i ~itankite (potoa hristomatiite) be{e prezentirawe na prifatliv i zanimliv na~in, taka {to nie naivnite i `edni za znaewa Makedon~iwa, otkako ne postoe{e druga informacija, nema{e kako i da ne gi prifatime lagite za vistina. U{te pove}e {to i postarite go bea u~ele istoto i ni pomagaa vo "prosvetuvaweto". I vrz nas {to barem od malku bevme imuni na {ovinisti~kata dr`avna propaganda na ve{ta~kite B'lgari (so krv i kultura na Traki i Sloveni) malku ili pove}e taa ostavi tragi. Zatoa, nekoi od nas pomalku, drugi pove}e po 1963 godina nasednaa na taa propaganda, no ima{e i takvi {to voop{to ili prakti~no ne nasednaa. Ne nasednavme nie od generaciite {to `iveevme podolgo so generacijata na Goce Del~ev i Jane Sandanski, a najmnogu so onie {to malku ili pove}e bea vme{ani vo organiziranata brorba od niv preku VMRO.

Vrsnicite na Goce i Jane ne samo {to ne gi prenesoa neiskrivokol~eni pesnite za vistinski zaslu`enite borci vo taa borba za Goce, Jane i nivnite drugari soborci, tuku i go razotkrija razbojni~kiot lik na glavorezot "borec za Makedonija", koj pokraj drugovo gi prisiluval na{ite Makedonci da napla}aat paralelni danoci na uzurpiranata od nego organizacija, samo i samo so pove}e pari polesno da se presmeta so neistomislenicite i oponentite vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. I sega po tolku godini vo svojot `ivot s# u{te mi zvu~at zborovite na dedo i drugive dedovci, negovi vrsnici "Ostaj go Van~o Mihajlov, toj si be{e ~isto i prosto eden razbojnik {to ako ne gi tepa{e ili ubiva{e lu|eto postojano gi zapla{uva{e so toa, za da ne ispla{i duri i Jonko Vapcarov od Bansko vode{e vrzan od selo na selo. ^ovekot ostana `iv oti vojvodata Milan Ednookiot otka`a da go ubie vo Kova~evo".

Vsu{nost, pokolenieto na na{ive roditeli pokraj kontroverznostite {to doa|aat od "usovr{uvaniot" obrazoven sistem ni gi podgotvija o~ive velej}i ni: Taa i taa pesna {to gi spomnuva{e Goce Del~ev, Jane Sandanski, namesto Sandanski n# zadol`uvaa po Goce Del~ev da peeme "nitu Dame Gruev, tuka be{e staria go Todor Aleksandrov". Zatoa, nie si ja peevme avtenti~nata pesna. Roditelite u{te pojasnuvaa: Zna~i Todor Aleksandrov go klavaa na ramno so Goce Del~ev i Dame Gruev i zatoa ne zadol`uvaa da odime na grobot deka e ubien. Toa nam ni zna~e{e premnogu.

No, da se vratam i na kulturno-istoriskite svedo{tva na postaroto pokolenie - ilindenskoto. I sega pokraj s# u{te sve`oto se}avawe za s# duri i na son ja slu{a pesnata {to ja pee{e dedo javaj}i go dvajcata krupnoto kako kow mule iska~uvaj}i go patot za nevrokop (sega Goce Del~ev) preku Papaz~air: "Koj }e ti nosi tenkata pu{ka, Angele, makedonski vojvoda.." Pesnata glase{e deka oru`jeto na prestareniot vojvoda sledi da se nosi od najzaslu`enite vistinskite borci za slobodna i nezavisna Makedonija, a ne la`nite {to gi forsiraa lansiraa i nalo`ija stranski sili.

Osven ovie stari pesni za da si ja za~uvame makedonskata nacionalna svest bitna uloga odigraa i site na{i lokalni narodni pesni, a osobeno tie {to gi nau~ivme slu{aj}i go radio Skopje, od vardarskiot del na Makedonija vo pedesetite i {eesetite godini. Sporeduvaj}i gi so tie na Trakite od R. Sofija nam ni be{e sovr{eno jasno deka ne bi trebalo da n# identifikuvaat so narod {to pee sosema drugi pesni. Osven toa, nie dobro zapamtivme kakvi bea narodnite nosii na na{incite, a i nau~ivme kakva e taa na lu|eto nadvor od makedonskite etni~ki predeli. Seto ova ni pomogna da opstaneme kako Makedonci duri i vo polno otsustvo na istoriska informiranost. Za `al, rodenite po 1950 g., a nekoi i porano podpadnaa pod udarot na rafiniranata intezivno ofanzivna dr`avna {ovinisti~ka propaganda {to se isturi vrz nivnata svest po 1963 g. i oni izcelo potkleknaa na taa propaganda. I nekoi od na{ata i prednata generacija popu{tija. Toa bea onie {to stanaa ~lenovi na BKP i nomenklaturni kadri na nea ili BZNS. Ne samo tie, tuku i onie {to nekako se oddale~uvaa od narodot - ne gi sakaa tolku ni pesnite, ni orata.

Sega po~nuva sprotiven proces. Makedoncite otkako nau~ija deka gi vle~at svoite rodovi koreni od antikata, se vra}aat kon makedonstvoto. Da im pomognam {to pobrzo da stane ova.