SO MAKEDONIJA RAKOVODI VLADA VO SENKA

TODOROV: Soglasno Ustavot i preostanatite zakonski akti, prislu{kuvawe od kakov bilo vid ne e dozvoleno, a toa zna~i deka privatnosta na sekoj gra|anin vo dr`avava so zakon e zagarantirana. Ova ne samo {to e skandal, tuku e krivi~no delo za koe nekoj, ako stanuva zbor za pravna dr`ava, treba da odgovara. Vo slu~ajov toa e Vladata i ministerot za vnatre{ni raboti, g-ca Dosta Dimovska, koja vedna{ treba da si podnese ostavka. Kade {to ima odgovoren Premier, odgovorni ministri, pravna dr`ava - ova bi bilo premnogu. No, ako go znaeme mentalniot sklop na ovaa Vlada od edna i mentalitetot na Balkanot od druga strana, kade po pravilo do vlast se doa|a so valkani igri i {pekulacii, siguren sum deka ostavka }e nema. [to se odnesuva do materijalot od prislu{kuvaweto, bidej}i na nego nema nikakvo obele`je ili oznaka, ne mo`e da otkrieme so kakva tehnika e izvr{eno prislu{kuvaweto i ne mo`e da se pretpostavi od koj izvor poteknuva. Kako i da e, narodot ve}e ima pretstava so kogo ima rabota i ova }e go kazni.

TODOROV: Za odnosot me|u Premierot i ministerkata jas li~no mnogu ne sum zapoznat. Vo sekoj slu~aj odgovornosta za skandalot e na celata Vlada, a posebno na ministerot za vnatre{ni raboti. Kako nesoodvetna li~nost, li~no smetam deka treba da si zamine od ova Ministerstvo.

TODOROV: Vo momentov go koristat metodot - napadot e najdobra odbrana. Ako vnimatelno gi sledevte demantite, }e zabele`evte promena na izrazot na nivnite lica, bojata na glasot, a seto toa potvrduva deka demantite se farsa i seto toa e klasi~na laga. Tie povtorno po kojznae koj pat se obiduvaat da go izla`at narodot i javnosta, zaboravajki deka nikoj ne im veruva.

TODOROV: Jas imam informacija deka vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ima paralelna struktura, t.e minister vo senka i odredeni na~alnici koi isto taka rakovodat od senka. Videte, za da vodite Ministerstvo za vnatre{ni raboti vo najmala raka treba da imate, ako ne soodvetno, barem pribli`no na soodvetnoto obrazovanie, so koe }e mo`ete da odgovorite na postavenite zada~i. Vaka, odredeni li~nosti koi za `al ne ja poznavaat nitu definicijata od odredena oblast se na ~elo na odredeni ministerstva. Za `al, sli~en e primerot i so drugite ministerstva, pa taka imate slu~aj koga kvaliteten pravnik, advokat, e postaven za minister za soobra}aj i vrski i da ne nabrojuvam, ima u{te mnogu primeri. Makedonija ve}e ima{e lo{o iskustvo so nestru~ni ministri vo Vladata na Crvenkovski, a toa istoto prodol`i da go praktikuva i ovoj Premier. Zatoa nie ne samo {to tapkame vo mesto, tuku se vra}ame nazad vo feudalizmot pa duri i vo totalitarizmot.

TODOROV: Vo vrska so ova pra{awe sakam da napomenam deka so edna izgubena bitka vojnata ne e zavr{ena. Me|utoa, fakt e daka se napravija gre{ki vo ~ekori i kako posledica na toa pregovorite zavr{ija kako {to zavr{ija. Li~no ne u~estvuvav vo pregovorite, no mojot stav e deka opozicijata seta rabota treba{e da ja vodi vo diskrecija i uspehot }e be{e zagarantiran. Vaka, transparentnosta pri pregovorite pridonese da se "pro~itaat" nivnite nameri, a so toa ostavija prostor i vreme na Premierot da povle~e niza potezi koi ovozmo`ija da ostane na vlast.

TODOROV: Potenciram, ova ne e neuspeh, tuku obid za formirawe novo parlamentarno mnozinstvo koe ne se realizira od niza pri~ini. Od materijalot mo`e da se konstatira deka prislu{kuvaweto datira tokmu od periodot koga te~ea pregovorite. Iako prislu{kuvanite razgovori ni{to posebno ne ka`uvaat, sepak celta e postignata - se obelodeni koj so kogo komunicira i kontaktira.

TODOROV: VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija e nacionalna partija i istata opstojuva potpiraj}i se na nacionalnite i dr`avnite interesi. Na{ite stavovi na javnosta & se dobro poznati. Dejstvuvaweto na makedonskata politi~ka scena e vo nasoka na za~uvuvawe na nacionalnite interesi i na{ite aktivnosti prodol`uvaat, a so toa sekojdnevno raste rejtingot na partijata.

TODOROV: Pritisocite koi se vr{ea od aktuelnata Vlast s# u{te traat, a duri mo`am da konstatiram deka se intenzivirani. Samiot sudski proces e del od pritisokot so koj vlasta se obide da me disciplinira i zatoa krivi~nata prijava ne e povle~ena. Za ponatamu ne bi znael kako }e te~e procesot so ogled na toa deka vo momentov sudovite ne rabotat, t.e {trajkuvaat. Koga VMRO- DPMNE }e prestane so vakvi i sli~ni montirani krivi~ni prijavi i koga }e profunkcionira pravnata dr`ava, toga{ }e poveruvam deka po~nale da se realiziraat dolgonajavuvanite "Promeni".

TODOROV: Onoj moment koga ovaa partija }e se vrati na postavenite programski opredelbi, koga }e se sredat prvi~nite sostojbi koi bea izvadeni od kontekst pri na{iot transfer, koga narodot }e go po~uvstvuva seto toa, koga seto toa }e se doka`e vo praktikata, pragmati~no, a ne teoretski - so izjavi, toga{ mo`eme da razgovarame za toa.

TODOROV: Nie kolku {to sme mo}ni }e gi zastapuvame interesite na makedonskiot narod i na RM. Zatoa nie sme naso~eni kon ovie opredelbi i svesni sme deka tokmu toj narod n# izbra da gi zastapuvame negovite interesi. Dosega, a se nadevam i vo idnina }e se zalagame za, spored mene, pette klu~ni raboti vo polza na gra|anite: Podobruvawe na standardot na gra|anite, problemot so nevrabotenosta i negovo re{avawe, uspe{no i kontinuirano re{avawe na stanbenoto pra{awe, funkcionirawe na pravnata dr`ava i za~uvuvawe na teritorijalniot integritet na dr`avata. Vo kontekst na ova poslednoto sakam da dodadam deka pod itno mora da se obele`at granicite kon Kosovo i Albanija zatoa {to mislam deka nedovolno se obezbedeni i deka toa ne e slu~ajno, tuku ima nekoja zadnina.

TODOROV: Da se razbereme. Toj Zakon za pratenici ne nudi nekoi posebni privilegii. Dobar del od zakonskite odredbi koi se naglaseni vo nego ve}e funkcioniraat vo Zakonot za rabotni odnosi i tie beneficii gi koristat site gra|ani. Sporna e mo`ebi starosnata granica i sta`ot so koj mo`e da se penzionira pratenikot kako i mo`nosta da bide vraboten (se razbira spored kvalifikaciite) vo vladinite institucii po zavr{uvawe na prateni~kiot mandat. Li~no smetam deka ovie beneficii se potrebni, a eve i zo{to: vo site zapadni parlamenti statusot na pratenicite e re{en so vakov ili sli~en Zakon, potoa so Zakonot }e se za{titat pratenicite od opozicijata od razni pritisoci koi }e se manifestiraat od faktot deka za svojot mandat ostro ja napa|ale aktuelnata Vlada, a i ne e vo red porane{en pratenik da stane socijalen slu~aj i da bide na tovar na dr`avata.

TODOROV: Samiot model na privatizacija koj se sproveduva vo dr`avata e pogre{en i pridonese odredena grupa mo}nici preku no} da stanat direktori i sopstvenici na kapitalni objekti i so toa finansiski mo}ni, a seto toa na grbot na rabotnikot koj go dovedoa na rabot na egzistencijata. Smetam deka procesot na privatizacija voop{to ne be{e transparenten, a so toa dr`avata ja propu{ti {ansata da profitira i sozdade sve` kapital koj bi se naso~il vo novi investicii. So toa bi se amortiziral problemot so nevrabotenosta i standardot. So vakov model na privatizirawe na firmite se devalvira vrednosta na firmite, potoa istite se kupuvaat za sme{ni iznosi, a takvi primeri ima mnogu.

TODOROV: Da."Makedonski telekomunikacii" vo Buxetot na ovaa dr`ava nose{e godi{no 150 milioni germanski marki, a Vladata go prodade za 700 milioni GM. Ne vi treba kojznae kolkavo poznavawe na matematikata da presmetate deka za samo pet godini ovie pari }e se sleeja vo dr`avnata kasa. Vaka, ova e proma{ena rabota zatoa {to Premierot ako sakal da vnese stranski kapital mo`e{e da dozvoli na istiot toj "Matav", ili pak na nekoja druga kompanija, da otvorat paralelen telekomunikaciski sistem koj }e bide porazvien, posofisticiran, a so toa }e ponude{e i podobra usluga. Na toj na~in i dr`avata i gra|anite }e imaa dvojna korist. Na dr`avata i na site nas }e ni ostane{e Telekomot i profitot od istiot povtorno }e se sleva{e vo dr`avnata kasa, }e ima{e nov izvor na prihodi od novoformiranata kompanija, a gra|anite }e imaa izbor i kvalitet. Sli~en e primerot i so drugite kapaciteti koi se prodadoa ili }e se prodavaat.

TODOROV: To~no e deka Premierot mnogupati dosega uspea da poentira, no toa sigurno ne e rezultat na negovoto uspe{no vodewe na politikata. ^estopati opoziciskite lideri pravea gre{ki od koi profitira{e Premierot. Kako i da e, toj to~no znae koga da istapi nekolku ~ekori napred, a s# so cel da ja ispita reakcijata na javnosta za utredenta, vo slu~aj reakcijata da bide negativna, da se povle~e eden ~ekor nazad. Vo sekoj slu~aj ,toj e vo prednost, bidej}i nikoga{ ne se povlekuva onolku ~ekori kolku {to istapil! Smetam deka so Makedonija rakovodi paralelna Vlada, Vlada vo senka, ~ij poltron e tokmu premierot g. Qub~o Georgievski. Slepo gi izvr{uva naredbite od koi posledicite }e bidat katastrofalni.