Ministerstvoto za kultura do folkloristite KATANEC ZA KULTURNITE USTI Pi{uva: Mileva LAZOVA
P onovogodi{nata ~estitka na ministerkata za kultura, Ganka Samoilovska - Cvetanova, do zdru`enijata na folkloristite, otprilika, glasi vaka: Za vas, gospoda, pari ve}e nema. S# najubavo vo Novata i snao|ajte se kako {to znaete i umeete.Iako, sodr`inata na ~estitkata, kako i sekoja druga, treba{e da donese radost i sre}a, za ovie kulturni rabotnici ne be{e ba{ prijatna. Vsu{nost, be{e frapantna i predizvika zbunetost me|u niv. Stavot na Ministerstvoto e deka od sega pa natamu na ovie zdru`enija im zavr{uva statusot na buxetski korisnici na plati. Po s# izgleda na ministerkata & se dopa|aat iznenaduvawata, pa s# po~esto im gi prireduva na dejcite od nejzinoto "kulturno carstvo". I kako ve}e da & stanaa navika. HAOTI^EN KRUG Mo`ebi ovoj poteg na ministerkata i ne e mnogu {okanten za kulturniot auditorium, zatoa {to za niv toa e ve}e videno i o~ekuvano. Podolgo vreme kulturnite institucii se zarobeni vo haoti~niot kulturen krug i maka ma~at da iznajdat izlez koj }e im pomogne da gi nadminat sekojdnevnite problemi, po~nuvaj}i od niskite plati, neisplateni honorari, nedostig na pari, nesoodvetni uslovi za rabota itn. Vo me|uvreme, kako {to veli narodot, ministerkata mesto za glavata se fati za opa{kata, odnosno problemite po~na da gi "re{ava" so smenuvawe na direktorot na Dramski teatar, zatoa {to mnogu e "bitno" koj e direktor na teatarot, a ne kako raboti taa institucija i kolku akterite se zadovolni. Na vrabotenite ne im e jasno zo{to e smenet nivniot direktor koga teatarot mnogu dobro raboti poradi negoviot bogat repertoar?! No, o~igledno, gospodinot direktor ne & be{e po merka na ministerkata i poradi prirodata na nejzinata polo`ba, nejzino pravo e kogo }e go naimenuva na direktorskoto mesto. Porane{niot direktor, Dimitar Stankoski, be{e postaven na ovaa funkcija koga minister za kultura be{e nekoj drug spored ~ii kriteriumi tokmu Stankoski be{e pogoden da ja izvr{uva ovaa funkcija. So doa|aweto na gospo|ata ministerka tie kriteriumi se kosat so nejzinite na~ela i zamisli kako treba da izgleda direktor na kulturna institucija, pa vedna{ se frli na rabota i doti~niot gospodin go simna od udobnata fotelja. Mo`ebi pri~inata poradi koja e smenet direktorot vo nekoi ramki mo`e da se prifati i mo`ebi zabele{kata na ministerkata za negovoto "krajno nesoodvetno odnesuvawe" e na mesto, no sepak vrabotenite od Dramski treba{e da bidat blagovremeno informirani i sepak pra{ani za mislewe. Voop{to ne dr`i izjavata na portparolot na Ministerstvoto za kultura, Oliver [ambevski, deka pravo na ministerkata e dali taa }e razgovara so vrabotenite od ovaa institucija. Vo edna demokratska dr`ava, iako Ministerstvoto za kultura e nekoj vid hierarhija, sepak treba da se slu{ne i glasot na narodot, vo ovoj slu~aj tvorcite na kulturata. Ne e potrebno da se islu{aat samo problemite, tuku treba da se po~uvstvuvaat i nezadovolstvata vo kulturnite krugovi za koi mora da zabele`ime ne se malubrojni. PODDR[KA NA TVORECOT? Od drugata strana vetuvawata postojat osobeno koga }e se spomne Nacionalnata programa koja s# u{te ne e donesena, no do nivnoto realizirawe ministerkata si tera pak po svoe. Dali ne{to }e se izmeni na dobro so ovoj ubavo napi{an dokument vremeto }e poka`e, no za ministerkata vo momentov toa e spasonosno i odbranbeno oru`je koe morame da priznaeme ve{to go upotrebuva. Koga ve}e go spomnavme famozniot dokument t.n. Nacionalna programa morame da uka`eme na nekolku fragmenti {to se vo nego zabele`ani. Imanenten uslov za kultura e tvore{tvoto {to zavisi isklu~ivo od voljata na tvorecot, soglasno ustavno garantiranata sloboda za tvore{tvoto, a naedno toj e i korisnik na kulturata, povtorno kako izraz na negovata slobodna volja, vo idnina }e se afirmira poddr{kata na tvorecot itn... poddr{ka {to dr`avata }e ja obezbedi za umetnicite }e bide naso~ena kon sozdavawe uslovi za podigawe na standardot na umetnicite i site vraboteni vo ustanovite vo kulturata. Ubavo napi{ano, mora da priznaeme, no potrebno li e ova par~e hartija da postoi, pa site tie ubavi ne{ta da stanat realnost. ]e ostane li ova samo imaginacija zatoa {to praktikata go poka`uva sosem sprotivnoto. Realnosta gi budi od se}avawata na edno ubavo minato vreme i gi "frla" vo kulturniot haos kade {to zabele`livo e deka ne cvetaat rozi. A na krajot, kako i vo pove}eto vakvi primeri, koj gi pra{uva vrabotenite. [to e bitno deka site tie iznenaduvawa predizvikuvaat ogor~enost i revolt i pretstavuvaat te`ok udar ne samo za niv, tuku i za celokupnite kulturni dejnosti koi i taka ve}e se zakr`laveni. |
|