Postoeweto na anti~kiot grad Lychnidos vo gornomakedonskata oblast Da-saretija e poznato od poda-tocite na anti~kite avtori. Do neodamna, iako preovladuva{e misleweto deka gradot le`i pod srednovekovniot i sovremen Ohrid, sepak me|u istra`uva~ite ima{e i takvi koi mislea deka Lychnidos se nao|al na nekoe drugo mesto. Taka, nekoi mislea deka gradot se nao|al me|u Ohrid i Struga, nekoi go lociraa kaj mestoto Lin vo dene{na Albanija (od zapadnata strana na Ohridskoto Ezero) itn. Site tie mislewa bea potkrepuvani so najrazli~ni argumenti. Me|utoa, so najnovite istra`uvawa, vo Ohrid, pred nekolku meseci e najden i eden po~esen natpis so koj gradot Lychnidos slavi eden svoj gra|anin. Imeno, gradot Lychnidos na svojot ugleden gra|anin Aurelij Kratet, sin na Ptolemaj, pro~uen zaradi svoeto obrazovanie i darbi, komu duri i `itelite na Atina mu postavile statua vo hramot na Asklepij, re{ile i tie da mu iska`at po~est. Taka, so ova epigrafsko svedo{tvo, kone~no se otstranuvaat i najmalite somne`i vo vrska so mestopolo`bata na ovoj anti~ki grad.

Ne mo`e to~no da se utvrdi vremeto koga e sozdadena naselbata, odnosno, gradot Lychnidos. Ako se vratime nanazad }e vidime deka najstari `iteli na gradot bile Engelanite t.e. Enhelejcite, koi ja naseluvale celata oblast, a ne{to podocna }e bidat poznati kako Dasareti.

Engelanite, odnosno, Dasaretite pripa|aat na brigiskata grupa plemiwa, koi u~estvuvale vo etnogenezata na anti~kite komponenti. Engelanite se vtkaeni vo legendata za Kadmo i Harmonija {to se odnesuva na najstariot period. Tuka spa|a i zapisot od Hristodor, spored koj, osnova~ na Lychnidos bil Kadmo. Me|utoa, mnogu poverodostojni se arheolo{kite izvori. Taka, vo Ohrid e otkriena keramika, koja po svoite geometrisko-stilski osobenosti pripa|a na VIII vek pred Hrista, t.e. na docno`eleznoto vreme, kako i bronzeni predmeti. Taka, za~etocite na naselbata Lychnidos mo`at da se datiraat vo VIII vek pred Hrista.

Vo 1996 god. se otkrieni golemi pravoagolni kameni blokovi, koi uka`uvaat deka naselbata bila utvrdena, no ne mo`e poto~no da se odredi od koj period poteknuvaat, se misli deka se od IV vek pred Hrista. Zna~i, vo vremeto na prvata makedonska dinastija Argeadi, naselbata sozdadena u{te vo VIII vek pred Hrista bila utvrdena, iako vo pi{anite izvori tvrdina za prvpat se spomnuva duri vo 209 god. pred Hrista. Vo toa vreme (VIII-IV vek pred Hrista), gradot e na postojan udar od strana na Ilirite. Gradot, kako i celata oblast, povremeno minuvaat od racete na Makedoncite vo racete na Ilirite i obratno, s# do vremeto na Filip II (359 - 336 god. pred Hrista). Od vremeto na Filip e i prvoto spomnuvawe na Lihnidskoto Ezero. Ne se znae dali gradot go dobil imeto spored ezeroto ili obratno. Za razvojot na gradot vo III i II vek pred Hrista, svedo~i otkrienata helenisti~ka nekropola, koja e edna od najbogatite ne samo vo Dasaretija, tuku i vo cela dene{na Makedonija, kade {to se otkrieni pove}e od 300 grobovi. Brojniot inventar uka`uva na naglasenata ekonomska mo} na naselenieto. Zlatniot nakit (od krajot na III do II vek pred Hrista), uka`uva na {irokite trgovski vrski {to Lychnidos gi odr`uval so drugite delovi na Makedonija, so Epir, Ju`na Italija i so jadranskiot breg. Vo isto vreme rabotele i lokalnite zanaet~ii, koi proizveduvale nakit od zlato, srebro i od bronza. Najdeni se i moneti pri {to najstarite se u{te od vremeto na Argeadite i se ~uvaat vo muzejot vo Ohrid. Najstarite moneti vo Dasaretija se od makedonskiot kral Aminta III (393/2 - 370/69 god. pred Hrista), a monetite od prvite decenii na II vek pred Hrista, se od makedonski tip. Vo Ohrid se najdeni moneti od makedonskite kralevi Filip II, Aleksandar III, Kasandar, Lisimah, Antigon Gonata itn. Najdeni se moneti i od Pajoncite (od Audoleon ) i od siriskiot vladetel od makedonsko poteklo, Selevk I (so prikaz na Yevs i Herakle). Poznato e deka od vremeto na Filip V mnogu oblasti i gradovi kovaat svoi moneti, pri {to voobi~aena legenda e Makedonon i imeto na oblasta, na drugata strana. Vo slu~ajot na Lychnidos ispi{ano e imeto na gradot, vo genitivna forma, a kovnicata kratko vreme, rabotela vo II vek pred Hrista. Od funerarnata arhitektura, poznata e i monumentalnata grobnica od "makedonski tip", koja se nao|a zapadno od anti~kiot teatar. Ovie naodi (helenisti~kata nekropola, monumentalnata grobnica od "makedonski tip ", anti~kiot teatar), zboruvaat za stepenot na razvoj na gradot u{te pred rimskoto doa|awe na Balkanot. Tie se pokazatel deka vo predrimsko vreme gradot bil na prili~no visoko ekonomsko-socijalno nivo i deka ne bil na periferijata na civiliziraniot svet. Seto ova, osven za razvojot na Lychnidos, govori i za razvojot na anti~ka Makedonija.

Kon krajot na III vek pred Hrista, Rimjanite gi zapo~nuvaat vojnite so najgolemata sila na Balkanot vo toa vreme, Makedonija. Tit Livij pi{uva deka vo 209 god. pred Hrista, Lychnidos e zazemen od nekoj Aerop. Toa e voedno i prvo spomnuvawe na gradot. O~igledno e zna~eweto na Lychnidos za zavojuvanite strani. Vo periodot na rimsko-makedonskite vojni, gradot se nao|al vo zona na ~esti voeni dejstvija, kako grad vo grani~na oblast blizu do Ilirite i kako baza za voenite dejstvija na Rimjanite. Po bitkata kaj Pidna (168 god. pred Hrista), Makedonija e pod rimski protektorat i me|u drugoto, e podelena na ~etiri meridi (oblasti). Pritoa, Lychnidos, kako i celata Dasaretija, e vo ramkite na ~etvrtata merida, so glaven grad vo Pelagonija. Ne{to podocna, vo 148 god. pred Hrista, koga Makedonija }e dobie status na rimska provincija, istata sudbina ja ima i Lychnidos. Po t.n. "period na stagnacija" (II-I vek pred Hrista), od vremeto na imperatorot Oktavijan Avgust, Lychnidos u`iva vo blagodetite na "rimskiot mir". Vo rimsko vreme, Lychnidos se nao|a na va`nata soobra}ajnica Via Egnatia, koja mnogu pridonesuva za ponatamo{niot razvoj na gradot. Vo Ohrid e najden primerok na najstarite rimski bronzeni moneti od tipot aes grave, kako i moneti so likovite na rimskite imperatori. So rimskata kolonizacija vo Lychnidos, doa|aat rimski kolonisti, no tuka ostanuva i starosedelskiot element.

Za religijata i veruvawata na naselenieto na Lychnidos do oficijaliziraweto na hristijanstvoto, svedo~at raznite materijalni izvori. Taka, najden e spomenik vo ~est na Dionis, natpis posveten na "najgolemiot Herakle", dve reljefni plo~i so likot na muzite (sega vo Muzejot vo Ohrid).

Po patot Via Egnatia vo Lychnidos, kako i vo drugite delovi na anti~ka Makedonija, navlegle i kultovite na Izida, pri {to po pat na sinkretizam se javuva Izida-Fortuna, Tihe-Fortuna itn. Najdena e i statua na Hermes, posvedo~en e i kultot na Asklepij-Higija, kako i, razbirlivo, glavnoto bo`estvo na rimskata religija, Jupiter, na kogo `itelite na Lychnidos mu posvetile natpis vo II vek pred Hrista. So postepenoto gradewe na monumentalni javni gradbi, gimnazionot, hramovite, teatarot i sl. naselbata dobiva gradska fizionomija. Arhitektonski delovi, kako i razni natpisi od oficijalen i privaten karakter, se vgradeni vo yidovite na srednovekovnite crkvi i vo yidinite. Me|u niv e i eden natpis na koj nekoj anonimen lihnidski poet napi{al nekoi svoi stihovi. Odamna bea poznati plo~ite so prikaz na Dionis i muzite {to mu pripa|ale na teatarot, ~ii iskopuvawa se vo tek. Otkrienite sedi{ta na gledali{teto (teatron) poka`uvaat najmalku dve grade`ni fazi od rimsko vreme, a se ~ini deka se nadgradba na teatarot od predrimsko vreme, koj se nao|a pod nego.

Mo`no e, vo rimsko vreme, osven za teatarski pretstavi teatarot da se koristel i za borbi so `ivotni t.n. "venationes" kakvi {to imalo vo mnogu rimski provincii.

Vo 313 god. hristijanstvoto stanuva ramnopravna religija vo Rimskata Imperija, a vo Makedonija (vo Solun i Filipi) se {irelo u{te vo I vek po Hrista. Taka, vestite koi se odnesuvaat na Lychnidos vo IV i V vek, govorat za gradot kako za episkopsko sedi{te. Ne se znae, to~no koga e formirana lihnidskata episkopija. Prvpat se spomnuva vo aktite na Crkovniot sobor odr`an vo Serdika (343 god.), kade {to me|u potpisnicite se nao|a i Dionisij, episkop lihnidski, dosega edinstveniot od IV vek. Od V vek poznat e lihnidskiot episkop Antonij, koj prisustvuval na ^etvrtiot vselenski sobor vo Halkedon, vo 451 godina. Za nego ima u{te dve vesti. Toj u~estvuval na t.n. "razbojni~ki sobor" vo Efes (449 god.), a go potpi{al i pismoto koe provinciskiot Crkoven sobor na Nov Epir mu go pratil na carot Lav (457-474 god.). Kon krajot na V i po~etokot na VI vek, lihnidskoto episkopsko sedi{te go zazema episkopot Laurentij i toa na podolg period. Po nego, episkop stanal Teodorit, koj vo mart 519 godina, vo Lychnidos, ja pre~ekal delegacijata na papata koja odela kon Konstantinopol. Vo crkvata vo Lychnidos, toj javno ja pro~ital ispratnicata na papata, so {to e izrazena vernosta na lihnidskata episkopija kon papskata verska politika.

Ohridskiot region pretstavuva edna mo{ne zna~aen region so spomenici izgradeni vo znak na hristijanstvoto, vo ramkite na docnata antika. Vo stariot del na Ohrid ima nekolku baziliki. Va`na e polikonhalnata crkva otkriena severno od kompleksot na Klimentoviot manastir. So svojata monumentalnost, arhitektonska forma i rasko{ni mozaici, taa se nametnuva nad site otkrieni ranohristijanski baziliki vo Ohridskiot region. Povrzanosta so rimskata crkva kako da vlijaela vrz formiraweto i ilustriraweto na nekoi temi vo mozai~koto tvore{tvo vo Lychnidos. Vsu{nost, vo ramkite na hristjanstvoto, mozai~koto tvore{tvo se nao|a vo nov procut, kako {to bilo nekolku vekovi porano (imeno, tehnikata mozaik kaj anti~kite Makedonci, raboten so ispaknati a ne ramni kam~iwa, bila poznata po nejziniot svetlosen efekt zaradi otsjajot od ispaknatite kam~iwa). Iako vestite za crkovniot `ivot vo Lychnidos se mnogu retki, se zabele`uva deka najmnogu stignale do nas od periodot od sredinata na V vek i po~etokot na VI vek, koga se ~ini deka kulturnata i umetni~kata aktivnost vo gradot bila najintezivna. Mnogu dekorativni elementi od ohridskite spomenici se povrzuvaat so ornamentikata vo mozai~kite kompleksi vo Herakleja Linkestidska (Bitola), Stobi (Pusto Gradsko), Edesa (Voden), Amfipol itn.

Od docnata antika, granicite na Rimskata Imperija gi probivaat Barbarite, koi vr{at ~esti upadi. Vo toj pogled ne bila isklu~ena nitu Makedonija. Kon krajot na IV vek, Lychnidos, verojatno prvpat, bil zafaten od naezdata na germanskite plemiwa. Vo toa vreme, vo ovie krai{ta pusto{ele Vizigotite, pod vodstvo na Alarih. Nema nikakvi direktni spomnuvawa na Lychnidos vo vrska so ovie nastani od krajot na IV vek, no te{ko e da se poveruva deka toj bil po{teden od napadite. Vo 447 godina, Hunite se probile do jugot na Balkanot, do Termopilite, seej}i okolu sebe pusto{ i u`as. Ne se znae dali i Lihnidskata oblast bila pregazena od ordite na Atila. Sepak, ima vesti za germanskite napadi vrz Lychnidos vo V vek. Imeno, vo 478 godina, vo Makedonija navleguvaat Ostrogotite, pod vodstvo na Teodorih. Pusto{ej}i niz cela Makedonija, toj stignal i do Lychnidos, i kako {to bilo zapi{ano, ne mo`el da go osvoi "zatoa {to gradot le`el na utvrdenoto upori{te i izobiluval so mnogu izvori me|u yidi{tata."

Poslednata vest za Lychnidos e vesta za negovoto razurnuvawe, za koe izvestuva vizantiskiot istori~ar Prokopij Kesariski. Toj go vbrojuva gradot me|u nekolkute mesta razurnati od zemjotres. Golem del od naselenieto zaginalo, a kon toa se pridru`ila i ~umata, koja istrebila mnogu od pre`iveanite. Ottoga{, vo pi{anite izvori, pove}e ne se spomenuva Lychnidos. Na Balkanot ve}e se naseluvaat Slovenite (kon krajot na VI vek ). Ve}e se spomnuva Ahris, odnosno Ohrid, koj vo sredniot vek imal neizmerno zna~ewe za makedonskiot narod.

Lychnidos e eden od retkite gradovi na Balkanot, koj imal kontinuitet niz celiot anti~ki period, ja nad`iveal propasta na anti~kiot svet i pod isto ili novo ime, se odr`al do den-denes.