ARHEOLOGIJA

Istra`uvawa na lokalitetot "Tumba Maxari"

SVEDO[TVA ZA NEOLITSKIOT @IVOT

  • Arheologot Voislav Sanev so svoite tezi gi pobiva porane{nite tvrdewa za primitivniot `ivot vo neolitskiot period

Lokalitetot "Tumba Maxari" se nao|a na severoisto~nata periferija na Skopje me|u dene{nite naselbi "^ento" i "Maxari". Za lokalitetot se smeta deka e eden od najuzurpiranite, bidej}i na nego se izgradeni brojni divogradbi.

Sublimiraj}i gi svoite soznanija za lokalitetot "Tumba Maxari" vo neodamna promoviraniot dokumentaren film, arheologot Voislav Sanev otkriva novi tezi za `ivotot na lu|eto od vremeto na neolitot. Toj so svoite soznanija gi pobiva porane{nite tvrdewa za primitivniot `ivot vo neolitskiot period.

Za ovaa neolitska naselba se pretpostavuva deka broela me|u 50 i 60 ku}i i mo`ebi bila edna od najgolemite naselbi vo skopskata kotlina.

Interesno e {to site objekti {to gi otkrivme ja imaat pozicijata istok-zapad, {to zna~i lu|eto vodele gri`a da go za{titat svojot `ivoten prostor od severnata strana, veli arheologot Sanev.

Teoriite deka lu|eto `iveele so stokata, gospodinot Sanev, gi pobiva velej}i deka toga{niot ~ovek koj bil duhovno bogat, koj umeel da pravi sovr{ena keramika, da kreira i da sozdava umetni~ki dela, sekako, ne bi si dozvolil da `ivee vo zaedni~ki prostor so stokata.

Koga stanuva zbor za duhovniot `ivot vo paleolitot, novite soznanija govorat deka u{te so samata gradba na ku}ite, stopanot vedna{ pravel i bo`ica, `rtvenik - bo`ica koja bila patron, za{titni~ka na semejstvoto od site aspekti. Sekoj od niv razli~no ja kreiral svojata bo`ica {to zboruva za nivniot bogat priod kon religijata i duhovniot `ivot.

Spored Sanev, na{a nesre}a e {to dosega i neolitot i paleolitot, u{te postariot del od praistorijata, bile zapostaveni od strana na arheolozite.

Realizacija na zacrtanata programa vo sorabotka so germanskoto Prirodno-istorisko zdru`enie

NATAMO[NO ISTRA@UVAWE NA SKUPI

  • Proektot za sreduvawe na lokalitetot Skupi e od pred 30 godini

Muzejot na grad Skopje vo sorabotka so Prirodno-istoriskoto zdru`enie od Nirnberg, Germanija, vo tekot na godinava }e raboti na tri lokacii vo Skupi. ]e se vr{at istra`uvawa na zapadnata nekropola, na del od gradskata teritorija, vo bedemite (edna od glavnite ulici i mikrostanbeni celini od docnoanti~kiot period, nad gradskata bawa) i na teatarot.

Muzejot na grad Skopje pokrena postapka do Vladata za regulirawe na statusot na arheolo{kiot lokalitet Skupi. So toa bi se re{ile problemite so imotno-pravnite odnosi za del od zemji{teto, koe e vo bedemite na lokalitetot, a isto taka bi se premestile pretprijatijata {to se nao|aat tokmu na ovoj lokalitet i koi vo golema mera mu na{tetuvaat.

Na lokalitetot Skupi postojano se raboti, no sekoga{ od pomal obem. Mo`eme da rabotime samo na mesta kade {to se re{eni imotno-pravnite odnosi, veli Len~e Jovanova, rakovoditel na iskopuvawata na Skupi. Voedno, rakovoditelkata Jovanova naglasuva deka zemji{teto treba da mu se dodeli na Muzejot na Skopje za da mo`e nepre~eno da se vr{at istra`uva~kite i konzervatorski raboti.

Proektot za sreduvawe na lokalitetot Skupi e od pred 30 godini. Toga{ celta bila da se opredeli povr{inata na gradot, da se utvrdi urbanisti~kata {ema, mestopolo`bata i prostiraweto na nekropolite. Ako se odobrat proektite, muzejot na grad Skopje godinava }e gi prodol`i iskopuvawata na lokalitetite kaj skopskite sela Govrlevo, Varvara i Taor.

Podgotvila: Mileva LAZOVA