Deceniski presek na politi~kata pluralizacija MAKEDONSKITE LIDERI - POTOMCI NA AHIL Pi{uva: Pan~e DOKUZOV Najnovata kniga na d-r Cane Mojanoski
N ajnovata kniga na na{iot poznat politikolog i univerzitetski profesor d-r Cane Mojanoski, "Letopis na makedonskata demokratija", pretstavuva vistinsko bogatstvo i za onaka deficitarniot fond na politi~ka literatura od oblasta pove}epartizmot i parlamentarnata demokratija.Ova vredno delo, vsu{nost, pretstavuva hronolo{ka analiza - deceniski presek na politi~kata pluralizacija vo Republika Makedonija; prikaz na razvojot na politi~kite partii i na politi~kite procesi. Spored avtorot, politi~kite subjekti vo izminatata decenija pominuvale niz tri fazi: politi~ka promocija (obele`ana so pojavata na mno{tvo politi~ki subjekti); politi~ka stabilizacija (obele`ana so stabilizirawe na izvesen broj na politi~ki partii {to se prisutni vo izminatiot period i imaa zabele`itelna poddr{ka me|u gra|anite) i politi~ka identifikacija (obele`ana so potrebata od definirawe na politi~kiot identitet na politi~kite partii). Negovite politikolo{ki istra`uvawa poka`uvaat deka politi~kite partii koi se pojavija vo izminatata decenija, glavno se rezultat na inicijativnosta na gra|anite, na partiskite razijduvawa i partiski prepirawa na oddelni politi~ki partii so sli~na ili ista programska sodr`ina. SPIRITUS AGENS Zaslu`uvaat vnimanie negovite zabele{ki deka vo izminatata decenija ima pove}e razlika vo liderskite otkolku vo programskite pozicii na politi~kite partii. Politi~kiot lider se javuva kako SPIRITUS AGENS na partiskata politika, {to ne e ni{to drugo tuku recidiv na "ednopartiskiot monopol". Vo tri izborni ciklusi i pokraj negativnite rezultati, manifestiran e modelot na "bezgre{en lider". Tokmu poradi toa, zaklu~uva Mojanoski, liderskata struktura vo izminatite deset godini ne e izmeneta. Se ~ini deka ovie istra`uvawa i konstatacii napolno koincidiraat so vistinata. Makedonskite lideri, koi na svoite predizborni rituali kako primer za antidemokratija gi zemaa ve~nite lideri vo ednopartiskiot sistem (Tito, Kastro, ^au{esku, Koli{evski), koi navodno se odnesuvale kako mali nedopirlivi bogovi, stanaa nivna bleda kopija. Vo pravo e narodot koga veli deka makedonskite lideri se odnesuvaat kako da se potomci na Ahil. Tie vo izminatiot period bea neranlivi. Ednostavno site onie koi bea "protiv liderot" bea okvalifikuvani kako desidenti i predavnici na partijata i po brza postapka "isklu~uvani" od partijata na liderot kogo {to go kritikuvaat. Tokmu i zatoa, spored mene, Mojanoski na vnatrepartiskiot `ivot }e treba da mu posveti pogolemo vnimanie, mo`ebi i cela studija. Vo ovaa kniga, Mojanoski samo go dopira pra{aweto na odnosot na politi~kite partii kon demokratskiot centralizam, konstatiraj}i deka vo na{ite paritski odnosi demokratskiot centralizam ne e prisuten i vgraden kako explicite stav.PARTISKI KRILA (FRAKCII) Dokolku vo ovoj ili nekoj iden trud, avtorot napravi komparacija na funkcioniraweto na demokratskiot centralizam vo nekoga{niot Sojuz na komunisti so ovoj koj egzistira vo mno`estvoto politi~ki partii, veruvam deka so egzaktni pokazateli }e doka`e deka nema primer isklu~en ~len od nekoja politi~ka partija na legalen i legitimen na~in, so razgleduvawe na negovata `alba na komisii ili na kongres, da se vratil vo svojata mati~na partija. Toa e indikator deka nedostiga potrebniot legitimitet koga e vo pra{awe vnatrepartiskata borba za vlast. Zatoa, denes konstatirame deka nitu edna politi~ka partija vo Makedonija nema legalna frakcija vo ramkite na svoeto ~lenstvo; nitu pak vo nekoj statut e predvidena mo`nosta od egzistirawe na frakcii, krila i sl. Pra{aweto na partiskite krila (frakcii) ostanuva nedovr{ena tema na Mojanoski. @an @ak Ruso bi rekol "ne uspeal da vleze vnatre i pod ko`a" - intusetin cute. I pokraj malite nedore~enosti, kngigata "Letopis na makedonskata demokratija" e interesno ~etivo i prira~nik za site onie koi se zanimavaat ili mislat da se zanimavaat so politika, zatoa i go zaslu`uva vnimanieto na po{irokata javnost. |
|