|
"Istoriski prilozi za Makedonija" ( XIX
i XX
vek) od prof.d-r Pavle Mitreski
REFLEKSIJA NA ISTORISKOTO MINATO
Vo ovaa kniga, prilozite opfa}aat raznovidana tematska materija od
po{iroki ramki, a posebno se naglaseni istoriskite zbidnuvawa od
Stru{ko-ohridskiot region
V o izdanie na
Dru{tvoto za nauka, kultura i umetnost "Bra}a Miladinovci" ~ij
pretsedatel e Petko Domazetovski izleze od pe~at najnovoto izdanie na
prof.d-r Pavle Mitreski pod naslov "Istoriski prilozi za
Makedonija" (XIX
i XX
vek). Samiot avtor vo svojot predgovor veli deka toj e pasioniran i
neumoren istra`uva~ na istoriskoto minato. Vo ovaa kniga, prilozite
opfa}aat raznovidna tematska materija od po{iroki ramki, a posebno se
naglaseni istoriskite zbidnuvawa od Stru{ko-ohridskiot region. D-r
Mitreski najmnogu ja obrabotuva tematikata od XIX
i XX
i pritoa, kako {to veli toj, cvrsto se pridr`uva za istoriskite izvori.
Posebno gi po~ituvame istoriskite fakti niz koi se konstruira minatoto,
bez da se pravat nekoi improvizacii. Spored toa, se slu`am so obemna
faktografija, pri {to sekoj istoriski problem so odgovoren odnos i sovesno
e obrabotuvan, veli gospodinot Mitreski.
Grupiraweto na prilozite e izvr{eno hronolo{ki, sredeni se vo ~etiri
celini koi{to ja odrazuvaat sodr`inata po vreme i tematika. Na krajot na
knigata vmetnat e i bibliografski uka`uva~ na prilozite.
Prof.d-r Pavle Mitreski, pokraj ovaa kniga, gi ima objaveno i knigite
"Zanaet~istvoto vo Ohridsko-stru{kiot region" (1918-1970),
"Studentskata kolonija vo Ohrid" (1938-1940), "Istoriski
prilozi za Ohridsko-stru{kiot region", "Mihajlo I. Pupin za
Makedonija, Vi{ni-vremiwa i potomci" i mnogu drugi.
Prilog kon tradicijata na makedonskata kni`evna nauka
"VESELIOT SKITNIK"
Celokupnoto delo na Srebro Janakiev go imame niz gri`ata i nau~nata
kompetencija na d-r Vasil Tocinovski, koj dosega priop{ti mnogu avtori,
pojavi i institucii od makedonskata kni`evna istorija
K nigata "Veseliot
skitnik" od Srebro Janakiev, vo izbor, predgovor i prevod na Vasil
Tocinovski, se pojavi vo izdanie na Dr`avniot arhiv na Makedonija i
"Matica makedonska". Stanuva zbor za avtor i delo koi dosega
& se nepoznati na makedonskata kni`evna nauka i nivnoto priop{tuvawe
zna~i ubav prilog vo tradicijata i kontinuitetot na makedonskata
literatura. Janakiev (18 avgust 1892, s. Hrupi{ta, Kostursko, Egejska
Makedonija - 28 fevruari 1928, Zlatica, Bugarija) e poet, raska`uva~,
sobira~ na narodni pesni, karikaturist i slikar. Trgovska gimnazija
zavr{il vo Solun, a vo 1916 godina od Grcija emigriral vo Bugarija. Vo
Sofija bil vo makedonskiot krug so Hristo Smirnenski, Toma Izmirliev i
Krum ]ulavkov. U~esnik e vo Prvata svetska vojna i vo godinite minati na
Belasica (1917-1918), go izdaval rakopisniot vesnik "Vesela
Belasica" vo koj objavuval stihovi, raskazi i karikaturi. Prvite
stihotvorbi gi napi{al kako sredno{kolec vo Solun. Objavuval pod
psevdonimot "Sivri Sinek" poezija i proza vo pove}e vesnici i
spisanija: "Bodil", "Baraban", "Kvo da e".
Vo 1927 godina ja objavil knigata so kratki lirski zapisi "Ta`ni
stranici" za narodnite borbi vo Kostursko. Vo rakopis e so~uvan
Albumot so narodni qubovni pesni od Kostursko zapi{ani vo 1917 i 1918
godina.
Celokupnoto delo na Srebro Janakiev go imame niz gri`ata i nau~nata
kompetencija na d-r Vasil Tocinovski, koj dosega priop{ti mnogu avtori,
pojavi i institucii od makedonskata kni`evna istorija. Po negoviot obemen
i studiozen predgovor, e esejot za pisatelot od negovata }erka Liljana
Srebrova-Janakieva. Vo sodr`inata na knigata se "Ta`ni
stranici", koja najnapred vo 1926 godina bila publikuvana na
germanski jazik, izborot od poezija i kratka proza so naslovot na knigata,
i fototipno e rakopisniot Album so lirskite narodni pesni, pi{uvan i
ilustriran od samiot pisatel, koj pretstavuva izvonredno dragoceno
kni`evno svedo{tvo. Pomesteni se i pove}e fotografii, koi go dopolnuvaat i
zaokru`uvaat `ivotniot i tvore~kiot profil na ovoj gord i nepokoren
Makedonec, koj niz pi{aniot zbor trajno go ostavil sopstveniot avtorski
amanet kako se saka i kako se brani tatkovinata.
Pi{uva: Mileva LAZOVA
|