"Istoriski prilozi za Makedonija" (XIX i XX vek) od prof.d-r Pavle Mitreski

REFLEKSIJA NA ISTORISKOTO MINATO

  • Vo ovaa kniga, prilozite opfa}aat raznovidana tematska materija od po{iroki ramki, a posebno se naglaseni istoriskite zbidnuvawa od Stru{ko-ohridskiot region

Vo izdanie na Dru{tvoto za nauka, kultura i umetnost "Bra}a Miladinovci" ~ij pretsedatel e Petko Domazetovski izleze od pe~at najnovoto izdanie na prof.d-r Pavle Mitreski pod naslov "Istoriski prilozi za Makedonija" (XIX i XX vek). Samiot avtor vo svojot predgovor veli deka toj e pasioniran i neumoren istra`uva~ na istoriskoto minato. Vo ovaa kniga, prilozite opfa}aat raznovidna tematska materija od po{iroki ramki, a posebno se naglaseni istoriskite zbidnuvawa od Stru{ko-ohridskiot region. D-r Mitreski najmnogu ja obrabotuva tematikata od XIX i XX i pritoa, kako {to veli toj, cvrsto se pridr`uva za istoriskite izvori.

Posebno gi po~ituvame istoriskite fakti niz koi se konstruira minatoto, bez da se pravat nekoi improvizacii. Spored toa, se slu`am so obemna faktografija, pri {to sekoj istoriski problem so odgovoren odnos i sovesno e obrabotuvan, veli gospodinot Mitreski.

Grupiraweto na prilozite e izvr{eno hronolo{ki, sredeni se vo ~etiri celini koi{to ja odrazuvaat sodr`inata po vreme i tematika. Na krajot na knigata vmetnat e i bibliografski uka`uva~ na prilozite.

Prof.d-r Pavle Mitreski, pokraj ovaa kniga, gi ima objaveno i knigite "Zanaet~istvoto vo Ohridsko-stru{kiot region" (1918-1970), "Studentskata kolonija vo Ohrid" (1938-1940), "Istoriski prilozi za Ohridsko-stru{kiot region", "Mihajlo I. Pupin za Makedonija, Vi{ni-vremiwa i potomci" i mnogu drugi.


Prilog kon tradicijata na makedonskata kni`evna nauka

"VESELIOT SKITNIK"

  • Celokupnoto delo na Srebro Janakiev go imame niz gri`ata i nau~nata kompetencija na d-r Vasil Tocinovski, koj dosega priop{ti mnogu avtori, pojavi i institucii od makedonskata kni`evna istorija

Knigata "Veseliot skitnik" od Srebro Janakiev, vo izbor, predgovor i prevod na Vasil Tocinovski, se pojavi vo izdanie na Dr`avniot arhiv na Makedonija i "Matica makedonska". Stanuva zbor za avtor i delo koi dosega & se nepoznati na makedonskata kni`evna nauka i nivnoto priop{tuvawe zna~i ubav prilog vo tradicijata i kontinuitetot na makedonskata literatura. Janakiev (18 avgust 1892, s. Hrupi{ta, Kostursko, Egejska Makedonija - 28 fevruari 1928, Zlatica, Bugarija) e poet, raska`uva~, sobira~ na narodni pesni, karikaturist i slikar. Trgovska gimnazija zavr{il vo Solun, a vo 1916 godina od Grcija emigriral vo Bugarija. Vo Sofija bil vo makedonskiot krug so Hristo Smirnenski, Toma Izmirliev i Krum ]ulavkov. U~esnik e vo Prvata svetska vojna i vo godinite minati na Belasica (1917-1918), go izdaval rakopisniot vesnik "Vesela Belasica" vo koj objavuval stihovi, raskazi i karikaturi. Prvite stihotvorbi gi napi{al kako sredno{kolec vo Solun. Objavuval pod psevdonimot "Sivri Sinek" poezija i proza vo pove}e vesnici i spisanija: "Bodil", "Baraban", "Kvo da e". Vo 1927 godina ja objavil knigata so kratki lirski zapisi "Ta`ni stranici" za narodnite borbi vo Kostursko. Vo rakopis e so~uvan Albumot so narodni qubovni pesni od Kostursko zapi{ani vo 1917 i 1918 godina.

Celokupnoto delo na Srebro Janakiev go imame niz gri`ata i nau~nata kompetencija na d-r Vasil Tocinovski, koj dosega priop{ti mnogu avtori, pojavi i institucii od makedonskata kni`evna istorija. Po negoviot obemen i studiozen predgovor, e esejot za pisatelot od negovata }erka Liljana Srebrova-Janakieva. Vo sodr`inata na knigata se "Ta`ni stranici", koja najnapred vo 1926 godina bila publikuvana na germanski jazik, izborot od poezija i kratka proza so naslovot na knigata, i fototipno e rakopisniot Album so lirskite narodni pesni, pi{uvan i ilustriran od samiot pisatel, koj pretstavuva izvonredno dragoceno kni`evno svedo{tvo. Pomesteni se i pove}e fotografii, koi go dopolnuvaat i zaokru`uvaat `ivotniot i tvore~kiot profil na ovoj gord i nepokoren Makedonec, koj niz pi{aniot zbor trajno go ostavil sopstveniot avtorski amanet kako se saka i kako se brani tatkovinata.

Pi{uva: Mileva LAZOVA