FORUM

MAKEDONSKA PRIVATIZACIJA

Stefan Donevski - Majka, Ohrid

Privatizacijata vo Makedonija mo`eme da ja nare~eme eftina razsproda`ba na Makedonija. Na zapad postojat letna i zimska rasproda`ba, koga neprodadenite proizvodi se prodavaat po bagatelni ceni. Nie toa ovde go pravime so na{ite industriski objekti, a vo posledno vreme e zabele`livo i dolgoro~no davawe i zemji{te odnosno najdobrite nivi na stranci vo zakup. Pri toa nema nikakov kriterium se prodava se i se{to, duri i malkute rudni bogatstva, kako Bu~im, Zletovo i drugi.

So pravo se postavuva pra{aweto {to }e mu ostane na Makedonecot. O~igledno samo motikata i stapot za ovci.

Privatizacijata po~na pred pet godini po principot na menaxerski timovi. Komuwarite go izmislija toj princip, za da samite najlesno dojdat do makedonskite bogatstva bez pari. Imeno direktorite koi se zateknaa vo toa vreme vo tie pretprijatija, bez da platat nitu eden dolar stanaa sopstvenici na milionski vrednosti. Toa im go ovozmo`i vladata na Crvenkovski koja preku svoite ministri za finansii im gi prakti~ki poklonuva{e fabrikata na direktorite, se razbira za odmerena provizija.

Koga vidova Grcite kolku eftino se prodava Makedonija, vedna{ dojdova i oni kaj nas i iskupija se {to e dobro za eftini pari.

Makedonskive politiknati po~naa da se falat kako "dobro" gi prodale fabrikite na Grcite, toa go slu{ame i do den deneska.

Se prodadova najubavite i najprofitnite objekti kao {to bea cementarata, privarnicata skopska, mermerskiot kombinat vo Prilep sose rudnikot i mnogu drugi.

Interesno e da se spomne izjavata na toga{niot premier Crvenkovski; deka pri proda`bata na skopskata cementarnica dr`avata "vop{to" ne se me{ala pri proda`bata. Sprotivno, vo ovoj slu~aj dr`avata treba{e energi~no da reagira i da ja spre~i proda`bata na cemnetarnicata! Vaka rabotnicite se lesno izla`aa za nekolku desetina iljadi marki, gi zemaa parite, si kupija po edno auto i sega od akcioneri stana obi~ni rabotnici, kade {to noviot gazda "mast im vadi".

Istoto se slu~i i so site drugi pretprijatija koi gi prodadovme za eftini pari na Grcite. Posebna prikaska e rafinerijata OKTA za koja e dosega mnogu pi{uvano, koja e strate{ki objekt, kako i cementarata, koi nikako ne smeea da se prodadat na Grcite. Sosema drugo }e be{e vo kolku imavme dve rafinerii i edna se prodade{e na stranski partneri. Toa }e be{e duri i dobro, bidej}i }e se jave{e konkurencija koja }e go podobre{e kvalitetot na naftenite proizvodi i nivnata cena. Vaka nitu kvalitetot mo`e da go kontrolirame, nitu ednata da ja smalime, a dr`avata dobiva (vo kolku dobiva) minimalni danoci i akcizi od koj se polni vladiniot dr`aven buxet.

Mladiot premier stalno povtoruva kako Grcite gradele naftovod. Naftovod vo Makedonija voop{to ne e potreben, toj se gradi vo pustini ili planinski masivi kade nema pati{ta i `elezni~ka pruga. Vo Makedonija imame idealna vrska pome|u Solun i Skopje, kako patna taka i `elezni~ka. Taka da naftovodot e apsolutno nepotreben. Edinstveno preku nego Grcite go gledaat svojot profit, bidej}i toj }e bide zasekoga{ nivni, i oni po cena od 23 dolara za ton nafta }e pe~alat ogromni pari. Poto~no za preku 2,5 milioni toni nafta koj }e se transportiraat godi{no niz nego, oni }e pe~alat preku 80 milioni dolari godi{no. Vakva pe~alba veruvajte nema nitu Kuvajt zaedno so site svoi naftovodi. No, vakov dogovor napravi ovaa premladata vlada i sega }e se ~e{ame cel `ivot. Isto taka lo{ dogovor napravija i za rafinerijata OKTA, kade vladata dobiva pari koga Grcite }e zarabotat. Toa se vika na germanski GESCHENK, odnosno poklon.

O~igledno e deka sega{niov mlad premier na Makedonija ne gi ceni parite i nema nikakov odnos kon parite, kako {to on izjavi nego go interesiraat samo nebroeni pari! Mnogu lo{o za edna familija e ako tatkoto ne gi ceni parite, a za eden politi~ar, toa e katastrofalno. Takov politi~ar mo`e da bide samo lo{ politi~ar koj }e ja rasprodade zemjava. Ova vo momentov se slu~uva vo Makedonija, totalna rasproda`ba na zemjata!

O~igledno deka na Makedonija i e potrben eden TATKO koi i nedostasuva. Kiro Gligorov, koga }e se odzeme negovoto komunisti~ko minato i starosta, be{e vo golema smisla tatko na Makedonija, no na`alost vo poslednive 55 godini eden drug TATKO ne se pojavi.