REPORTA@A

Vasili~arska maskarada vo koja sonot se pretvora vo jave

NEPOKORLIVIOT VEV^ANSKI DUH POD MASKI

Pi{uva: Qup~o PAN^EVSKI

  • Dvomese~nite podgotovki za ovoj den rezultiraat so retko videniot sarkazam kade fateni eden do drug vo paganskoto oro koe go simbolizira nepokorliviot vev~anski duh mo`e na edno mesto da se sretnat francuskite legioneri, vojnicite na NATO, dalmatincite na Xambazov, ruskite mornari od potonatata podmornica Kursk i najnoviot Balkanski sindrom
  • Ovaj karneval e del od sekoj vev~anec, a tradicijata se prenesuva od koleno na koleno. Duhot na godine{nite maski }e `ivee do slednata godina koga vev~anci povtorno }e ja odigraat svojata `ivotna rolja

Koga obi~aite, tradicijata i praznuvaweto }e se splotat so aktuelno politi~kata sostojba vo dr`avata, neminovna e konstatacijata deka se slu~uva ne{to interesno. I ovaa godina, kako i mnogu nanazad, vev~anci ja prodol`ija vekovnata tradicija vo koja na samo nim svojstven na~in ja odigraa pretstavata vo koja qubovta, vistinata i realnosta ja olicetvorija preku maskite. U{te na samiot vlez vo seloto se po~uvstvuva prazni~nata atmosfera kade mirizbata na blagata greana rakija i zvukot na zurlite i tapanite go ozna~uva{e po~etokot na karnevalot. Iako s# be{e podgotveno, neizvesnosta trae{e do posledniot moment koga na sred selo se pojavija dvete svadbeni povorki pridru`uvani od vev~anskite vasili~ari koi vsu{nost se za{titen znak na karnevalot. "Zetot i nevestata" se glavnite akteri vo pretstavata i simbol na ~ednosta, plodnosta i doma}inlukot, a i predvodnici na povorkata. Dvomese~nite podgotovki za ovoj den rezultiraat so retko videniot sarkazam kade fateni eden do drug vo paganskoto oro koe go simbolizira nepokorliviot vev~anski duh mo`e na edno mesto da se sretnat francuskite legioneri, vojnicite na NATO, dalmatincite na Xambazov, ruskite mornari od potonatata podmornica Kursk i najnoviot Balkanski sindrom.

Se razbira, vo ovaa maskarada prisutni se i maskite na na{ite aktuelni politi~ari na koi vev~anci im posvetile posebno vnimanie. Dodeka trae karnevalot vo seloto mo`e da se pazaruva so vev~anskiot Li~nik koj za ovaa prigoda se ispe~ati so izvonreden kvalitet i mo`e{e da se dobie vo mnogubrojnite menuva~nici.

Napladne, pridru`uvana so zurli i tapani, povorkata zapo~nuva so obikolka na ku}ite na svoite soselani kade spored obi~aite, doma}inite po~esteni od posetata gi pre~ekuvaat gostite so stomni crveno vino i greana rakija. Vizitata trae s# dotoga{ dodeka ne se posetat site doma}ini vo seloto, a pritoa posebna ~est im se pravi na onie semejstva vo koi nekoj od familijata go nosi imeto Vasil. Vev~anskite sokaci za vreme na pro{etkata na vasili~arite se prepolni so qubopitni namernici koi prisustvuvaa na retko videna humoristi~no-satiri~na pretstava vo koja akterite ja igraat svojata najdobra uloga. Otkako }e zavr{i vizitata, celoto selo odi na vev~anskite izvori kade vo |um~iwa se polni od svetata voda so koja utredenta se zamesuva tradicionalniot ka{anik vo koj se stava pari~ka.

Na pojadokot ka{anikot se kr{i i se veruva deka onoj koj }e ja dobie pari~kata celata godina }e go sledi beri}et i sre}a. Pesnite i orata, koi se del od karnevalot, ne prestanuvaat s# dotoga{ dodeka i posledniot vasili~ar ne ja simne svojata maska i spored tradicijata ne ja spali. Karnevalot zavr{uva onamu kade {to i po~nuva - na sredselo. Ovaj karneval e del od sekoj vev~anec, a tradicijata se prenesuva od koleno na koleno. Duhot na godine{nite maski }e `ivee do slednata godina koga vev~anci povtorno }e ja odigraat svojata `ivotna rolja vo koja dobroto go pobeduva zloto.