ZDRAVSTVO

Koordinirani izjavi na odgovornite za {tetnosta na osiroma{eniot uranium

MAKEDONSKITE "SRE]NICI" DI[AT "^IST" VOZDUH

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Iako postoi "ute{itelnata" konstatacija deka nekakva si "ru`a na vetrovi" ja {titi Makedonija od Balkanskiot sindrom poradi koj cela Evropa e vo panika, Vladata treba da gi potseti nadle`nite institucii da ja ras~istat dilemata dali koristeweto na vakviot tip municija ima {tetni posledici vrz naselenieto vo Makedonija i kako da se namalat istite
  • Osiroma{eniot uranium imitira alfa-zraci i pritoa zra~ewe se ispu{taat ~esti~ki koi se opasni za ~ovekot dokolku toj gi vdi{e ili ako se progoltat so hrana ili voda, no alfa-radijacijata ne mo`e da ja premine prirodnata barierata-ko`ata, veli d-r Mihail Ko~ubovski

Informacijata deka "Balkan-skiot sindrom" e vinoven za smrtta na 21 vojnik i 20 zaboleni od kancerogeni bolesti predizvika panika vo evropskite zemji, taka {to tie istovremeno izvr{ija silen pritisok na NATO da odgovori na pra{aweto dali bombite so osiroma{eniot uranium upotrebuvani vo Bosna i NATO-napadite vrz Jugoslavija se pri~ina za pojavata na leukemija i rak kaj nastradanite NATO-vojnici. I dodeka golem broj evropski zemji - ~lenki na NATO izrazija zagri`enost okolu potencijalnata opasnost od radijacija, a mnogu od niv zapo~naa i programi na istra`uvawe na radijacijata, makedonskata Vlada ne poka`uva nikakva zagri`enost za mo`nite posledici od upotrebata na municija so osiroma{en uranium. Se dobi vpe~atok deka Makedonija, vsu{nost, se nao|a nekade sosem na drugiot kraj na svetot i ne bi trebalo nea ovoj problem da ja zasega.

Iako postoi "ute{itelnata" konstatacija deka nekakva si "ru`a na vetrovi" ja {titi Makedonija od "Balkanskiot sindrom" poradi koj cela Evropa e vo panika, Vladata treba da gi potseti nadle`nite institucii da ja ras~istat dilemata dali koristeweto na vakviot tip na municija ima {tetni posledici vrz naselenieto vo Makedonija i kako da se namalat istite. Fakt e deka postojat osnovani somnevawa za zagrozenost na makedonskata teritorija od radioaktivno zagaduvawe poradi bombardiraweto na Jugoslavija, pri {to na nekolku mesta vo Makedonija padnaa nekolku proektili.

Stavot na edna od stru~nite institucii vo vrska so ovaa problematika, Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita, e deka nema mesto za panika prilo`uvaj}i ni brojni objasnuvawa vrzani za osiroma{eniot uranium.

NUS-PROIZVOD

Vo momentov aktuelna e problematikata "osiroma{en uranium", negoviot, da re~eme, potencijalen {teten efekt po zdravjeto na ~ovekot, veli d-r Mihail Ko~ubovski, na~alnik na Oddelenieto za komunalna higiena i sanitarna tehnika pri Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita. U{te od 1991 godina ima{e odredeni glasini ne samo od obi~nite lu|e, tuku od odredeni eksperti od svetot deka SAD koristea municija so osiroma{en uranium. Toj e nus-proizvod pri obogatuvaweto na uraniumot koj se koristi za nuklearnite reaktori ili oru`je i e nekade 40 otsto pomalku radioaktiven od prirodniot uranium. Vsu{nost toj e oklop na municija {to se koristi za uni{tuvawwe na oklopni celi. Spa|a vo grupa na te`ok metal i e malku radioaktiven.

Amerikancite preferiraat municija so osiroma{en uranium, toa e moe li~no mislewe, so cel da se oslobodat od nuklearen otpad, no pri proizvodstvoto na proektilite, licata se za{titeni. Teoretski mo`ebi postoi izvesna opasnost, no prakti~no smetam deka nema, zatoa {to dokolku postoi opasnost, nivnite vojnici bi bile zagrozeni. Od ispituvawata na amerikanskata agencija za toksi~ni supstanci i mnogu drugi odgovorni institucii pred i po zalivskata vojna, dojdeno e do zaklu~ok deka ovoj te`ok metal mo`e da ima samo hemiska toksi~nost, a ne i radiolo{ka.

MINIMALEN RIZIK

Osiroma{eniot uranium imitira alfa-zraci i pritoa zra~ewe se ispu{taat ~esti~ki koi se opasni za ~ovekot dokolku toj gi vdi{e ili ako se progoltaat so hrana ili voda, no alfa-radijacijata ne mo`e da ja premine prirodnata barierata - ko`ata. Osven alfa-radijacija ima i minimalna beta i gama-radijacija. Vojnicite od KFOR imaat specijalna za{titna oprema koja e prva bariera i koja ne dozvoluva radijacijata da dojde do ko`ata, veli d-r Ko~ubovski. Toa zna~i deka zdravstveniot rizik e minimalen koga stanuva zbor za mesta kade e kontaminirana alfa-radijacija t.e. osiroma{eniot uranium. Pri eksplozija, dokolku ~ovekot ne e za{titen, toga{ toj doa|a vo dopir so malite radioaktivni ~esti~ki koi gi vdi{uva i na toj na~in mo`no e negovo radioaktivno zagaduvawe koe }e dovede do zdravstveni komplikacii. No, treba da pomine izvesen broj na godini za da se otkrijat nekoi zdravstveni problemi predizvikani od radijacijata.

SKEPTICIZAM

Spored stru~nite soznanija, nema nikakov dokaz deka vojnicite na Kosovo imale visok rizik za dobivawe leukemija poradi izlo`enosta na radijacija od osiroma{en uranium, bidej}i za da se razvie leukemija potrebni se 10 -15 godini. Toa go doka`uva i Svetskata zdravstvena organizacija. Ne postoi dokaz vo site tie studii i istra`uvawa deka pri~inata poradi koja vojnicite po~inaa od leukemija e tokmu osiroma{eniot uranium. Jas li~no ne gledam realna opasnost, potencijalna sekoga{ postoi, od osiroma{eniot uranium po zdravjeto na populacijata, dodava d-r Ko~ubovski. Za da se ispita pri~inata za smrtta na vojnicite potrebno e vreme, podetalno da se napravat kompletni studii, za da se utvrdi to~niot faktor koj ja predizvikal pojavata na bolesta. Mo`ebi pri~inata za tie zaboluvawa e posledica od sosema drug faktor. Mnogu e kratko vremeto za da se dade vistinski odgovor za pojavata na bolesta i smrtta na vojnicite.

ISPITUVAWA

Oddelenieto za radiolo{ka za{tita kontinuirano u{te od 1999 godina vr{i merewa na alfa, beta i gama-radijacijata pri {to rezultatite sekoga{ bile pod dozvolenite maksimalni koncentracii. Vo istiot period formirano e rabotno telo pod vodstvo na Ministerstvoto za `ivotna sredina vo sorabotka so drugi relevantni institucii koi vr{ea merewa na vodata, vozduhot i po~vata. Pri ispituvawata na vodite vo Vardar i Lepenec, isto taka, se pronajdeni niski vrednosti na zagadenost. [to zna~i, vo periodot od 1999 i 2000 godina nemalo nikakvi indikacii deka postoel i deka postoi potencijalen rizik od radijacija.

Po zavr{uvawe na vojnata prodol`eno e so merewata, taka {to poslednite rezultati govorat deka vkupniot uranium vo vozduhot, meren vo Skopje i vo Gevgelija, e za 1000 pati pod maksimalno dozvolenite koncentracii za cela 2000 godina. Nema pri~ina za zagri`enost kaj gra|anite vo Makedonija, izjavi ministerot za `ivotna sredina, Marjan Dodevski.

Stavot na generalniot sekretar na NATO, Xorx Robertson, se sovpa|a so tvrdewata na pove}e stru~ni lica od ovaa oblast. Toj tvrdi oti ne postoi dokaz deka izlo`uvaweto na osiroma{en uranium pretstavuva pozna~itelen rizik za vojnicite na NATO ili civilnoto naselenie na Balkanot. Izjavite na Svetskata zdravstvena organizacija i Programata za ~ovekovata okolina na Obedinetite nacii deka postoi mala mo`nost trupite da dobijat bolest kako leukemijata poradi izlo`uvawe na osiroma{en uranium bea prifateni od strana na prviot ~ovek na Alijansata. No, negoviot ubeduva~iki ton nema{e ute{itelen efekt kaj zemjite ~lenki na NATO. 

Gr~kiot fizi~ar Vosniakos predupredi deka treba da se zapo~ne so ispituvawe me|u mesnoto naselenie koe `ivee na ovie prostori, a ne so vojnicite. Za da se registrira eventualna pojava na leukemija poradi radioaktivnost treba da pominat 4 do 10 godini.

Vo Ministerstvoto za odbrana tvrdat deka zasega vo armiskite redovi nema simptomi na balkanskiot sindrom.

Za sre}a, nemame zdravstveni problemi kaj koj bilo vo ARM, problemi koi bi mo`ele da se povrzat so radioaktivna kontaminacija, veli portparolot vo Ministerstvoto za odbrana, \or|i Trendafilov.