INTERVJU

Stev~o Jakimovski, gradona~alnik na skopskata Op{tina "Karpo{"

EDNAKOV TRETMAN ZA SITE GRA\ANI

Razgovarala: @aklina MITEVSKA

  • Smetam deka ako edna vlada saka da se narekuva reformska, taa mora reformski i da se odnesuva. Taa mora da ima ednakov tretman za site svoi sostavni delovi za lokalnata samouprava, bez razlika dali na nivno ~elo se nao|aat lu|e od opozicijata ili pozicijata, za{to na danokot {to go sobiraat od gra|anite na teritorijata na "Karpo{" ne mu pi{uva dali e opozicionen ili pozicionen, tuku toj e pribran od site gra|ani i jasno deka site gra|ani imaat potrebi

Op{tinata "Karpo{" ima okolu 65.000 `iteli i 14 mesni zaednici. No, sredstvata za ovaa Op{tina nikoga{ ne bile dovolni. Spored Zakonot za lokalna samouprava, Op{tinata "Karpo{" ima malku ingerencii i toa vo oblasta na donesuvawe na urbanisti~kite planovi i vo re{avawe na osnovnite komunalni problemi, kanalizacijata, asfaltiraweto na lokalnite pati{ta, osvetluvaweto, parkovi, zelenilo itn. Toa se mali ingerencii, veli me|u drugoto, aktuelniot gradona~alnik na ovaa skopska Op{tina, gospodinot Jakimovski, i se nadeva deka barem so noviot zakon za lokalna samouprava tie ovlastuvawa }e se pro{irat i deka tie }e mo`at da dadat nekoj rezultat, od koj tie nema samo da se falat, tuku i gra|anite da po~uvstvuvaat podobar efekt od nivnoto rabotewe.

MS: Na ovie lokalni izbori, vtori po red, Vie ja dobivte doverbata na gra|anite na Op{tinata "Karpo{". Na koi problemi }e im dadete prioritet vo re{avaweto?

JAKIMOVSKI: Op{tinata "Karpo{", iako e pourbanizirana vo odnos na drugite op{tini vo gradot i dr`avata, sepak si ima svoi problemi. Sekoga{ od ona {to e dobro mo`e da bide i podobro. Osnoven prioritet }e mu se dade na kvalitetot na `ivotot za toj da se izedna~i vo site negovi delovi. Toa zna~i za osnovnite infrastrukturni potrebi kako {to se kanalizacijata, vodata, strujata i pati{tata. Slednata rabota e vo ovoj na{ mandat, vo Op{tina "Karpo{" da bidat doneseni site urbanisti~ki planovi, taka {to site gradbi koi ne se, da bidat legalizirani. Sledna na{a zada~a e vo naredniot vremenski period da posvetime malku pove}e vnimanie na sportot, rekreacijata na mladite, na decata itn.

MS: Eden od problemite so koi dolgo vreme se soo~uva{e Op{tinata "Karpo{", a i s# u{te se soo~uva, e higienata. Neodamna imavte eden proekt za ras~istuvawe na kejot na rekata Vardar i okolinata na soodvetnata Op{tina. Ka`ete ni ne{to pove}e za Proektot?

JAKIMOVSKI: Toa be{e proekt od UNDP koj{to za taa cel vraboti 117 lica, no i Op{tinata "Karpo{" izdvoi zna~itelni sredstva. Ja ras~istuvavme celata Op{tina. Proektot trae{e od 23 oktomvri do 23 dekemvri. Imame izvonredni rezultati od Proektot. Toa kaj nas pobudi interes nie da prodol`ime so nego i od taa pri~ina }e bidat anga`irani lica i vo naredniot period. Niv }e gi pla}a Op{tinata za da rabotat na odr`uvawe na kontinuitetot na higienata.

MINIMALNI SREDSTVA

MS: Kolkav del od Buxetot na dr`avata se izdvojuva za Op{tinata "Karpo{" i dali tie sredstva se dovolni?

JAKIMOVSKI: Dr`avata ne izdvojuva sredstva za Op{tinata "Karpo{", tuku Op{tinata "Karpo{" izdvojuva sredstva za dr`avata. Postoi Zakon za ograni~uvawe na izvornite prihodi na op{tinite. Spored toj Zakon, Op{tina "Karpo{" ima buxet od 16 milioni i sedumstotini iljadi denari. Koga izvornite prihodi }e se napolnat od taksite od Danok na nedvi`en imot, Danok od podaroci, Danok od proda`ba na nedvi`en imot, i koga }e se dobie iznosot od tie 16, 7 milioni denari, site preostanati sredstva po avtomatizam odat vo dr`avniot Buxet. Toa zna~i deka "Karpo{" samiot se finansira i plus & dava na dr`avata. Tie sredstva ne se dovolni, nie }e imame buxetski deficit od ne{to pomalku od dva miliona denara. O~ekuvame dr`avata da ni dozvoli dopolnitelni prihodi za da gi podmiri ovie tro{oci. Bi napomnal deka Op{tinata "Karpo{" be{e edna od retkite op{tini koja izdvoi sredstva za lokalnite izbori. Izdvoivme sedumstotini i trieset iljadi denari. Za narednata godina imame obvrska da gi platime sredstvata od lokalnite izbori - deset denari po dobien glas na politi~kite partii, zna~i kratki sme za tie sredstva, koi se neophodni za platata na licata, koi rabotat vo mesnite zaednici, a za koi{to smetame deka se i toa kako va`ni.

MS: Zna~i li ova deka sredstvata koi se sobiraat od komunaliite od gra|anite na "Karpo{" odat vo Buxetot na dr`avata, a potoa se rasporeduvaat po op{tini?

JAKIMOVSKI: Ne. Toa se drugi sredstva. Toa e drug fond. Edno e Buxetot, a drugo e Fondot za ureduvawe, Fondot za pati{ta i za osvetluvawa. Tie se prakti~no sredstvata od koi nie kako Op{tina gradime, zna~i od tie sredstva ja gradime celata infrastruktura. Od Buxetot koj go imame ne se gradi, tuku samo se podmiruvaat osnovnite tro{oci za plata, struja, voda, vozila, itn.

MS: Dali imate redovni sredbi so gra|anite na Op{tinata "Karpo{"?

JAKIMOVSKI: Da. Odime po mesnite zaednici. Tamu gi doznavame nivnite potrebi. Tamu gi davame svoite vetuvawa i potoa odime so rezultatite od ona {to sme se dogovorile i }e go razre{ime, a {to e problem na gra|anite.

MS: Dali imate redovni sredbi so gradona~alnikot Risto Penov i kolku toj izleguva vo presret na Va{ite barawa?

JAKIMOVSKI: Da, so gradona~alnikot ve}e imavme tri slu`beni sredbi i se dogovorivme za zaedni~ki proekti. Na{ zaedni~ki proekt prvo }e bide izrabotkata na urbanisti~kiot plan za prostorot od Bazenot do "Karpo{ 4", zna~i sportsko-rekreativnata zona. Na{ zaedni~ki proekt koj }e go finansira op{tina "Karpo{", a vo ~ija realizacija }e u~estvuva i gradot, e ulicata "Proleterska" ili "Aco [opov". Imame i drugi positni raboti koi se normalno del od na{ata slu`bena komunikacija, koja{to vo naredniot period treba da profunkcionira. Najverojatno, zaedno }e rabotime na proektot za kejot na rekata Vardar.

REZULTATITE, A NE PARTIJATA

MS: Kakva e politi~kata opredelenost na gra|anite na "Karpo{", t.e. dali tie se pove}e poziciski ili opoziciski orientirani?

JAKIMOVSKI: Koga Sa{a Kuzmanovski stana gradona~alnik na Op{tinata "Karpo{" toga{ negovata partija be{e vo pozicijata. Sega e od opozicija. Vo novite demokratski procesi prvo be{e gospodinot Vlado Stankovski od Liberalnata partija, potoa socijaldemokratot Sa{a Kuzmanovski, sega jas sum od Zdru`enata opozicija, poto~no od LDP. Smetam deka ne mo`e da se zboruva za toa dali Op{tinata "Karpo{" e opoziciski orentirana ili ne. Smetam deka gra|anite na op{tinata "Karpo{" imaat dovolno socijalen, intelektualen i akademski potencijal vo sebe za da procenat {to e dobro, a {to ne na makedonskata politi~ka scena. Toa e rezultat ne na nivnata orientacija, tuku na zdravoto rasuduvawe. Za{to, da potsetam, vo site tri izborni edinici vo 1998 godina dobi opozicijata, zna~i VMRO - DPMNE, za u{te vo prviot krug od lokalnite izbori 2000 ubedlivo da dobie koalicijata "Za Makedonija", {to jasno poka`uva deka gra|anite na Op{tinata "Karpo{" gi ocenuvaat rezultatite od raboteweto.

MS: Kolku politikata e vme{ana vo lokalnata samouprava i kolku sredstva sega{nava vlast izdvojuva za Op{tinata "Karpo{" koja e opoziciska?

JAKIMOVSKI: Da. Toa e evidentno. Od vi{okot prihodi {to gi ima{e Buxetot, Op{tina "Karpo{" ne dobi ni denar. Edna paralela: Op{tinata "^air" koja e ista po golemina so "Karpo{" ima 23 milioni denari Buxet. Nie imavme 14,5 milioni denari za minatata godina. Sega "^air" dobi dopolnitelni sredstva u{te pet milioni denari, a "Karpo{" ne dobi ni denar. Smetam deka ako edna vlada saka da se narekuva reformska, taa mora reformski i da se odnesuva. Taa mora da ima ednakov tretman za site svoi sostavni delovi za lokalnata samouprava, bez razlika dali na nivno ~elo se nao|aat lu|e od opozicijata ili pozicijata, zo{to vsu{nost na danokot {to go sobiraat od gra|anite na teritorijata na "Karpo{" ne mu pi{uva dali e opozicionen ili pozicionen, tuku e pribran od site gra|ani i jasno deka site gra|ani imaat potrebi. Veruvajte vo izminatiot vremenski period, a vo toa mo`at da se uverat site, nie gradime tamu kade {to ima pripadnici na site politi~ki partii i od site nacionalnosti i veri. Toa zna~i deka nie nastojuvame da go podigneme kvalitetot na `ivot vo site delovi na Op{tinata, a ne samo kade {to mnozinstvoto e od opozicijata ili pak da ja degradirame pozicijata.

MS: Kolku Op{tinata "Karpo{" e decentralizirana ili pak e centralizirana?

JAKIMOVSKI: Spored Zakonot za lokalna samouprava, Op{tinata "Karpo{" ima malku ingerencii i toa vo oblasta na donesuvawe na urbanisti~kite planovi i vo re{avaweto na osnovnite komunalni problemi, kanalicazijata, asfaltiraweto na lokalnite pati{ta, osvetluvaweto, parkovi, zelenilo, itn. Toa se mali ingerencii, me|utoa smetame deka barem so noviot zakon za lokalna samouprava tie ovlastuvawa }e se pro{irat i mislam deka lokalnata samouprava vo dr`avava e ve}e zrela za uspe{no da se zanimava so svoite poroblemi i da ima uspe{ni rezultati.

MS: Kolku politi~ki garnituri se dovolni za da edna op{tina go podobri svojot izgled ili pak smetate deka edna e dovolna, dokolku namenski gi iskoristi sredstvata, baram malku da pridonese za razubavuvawe na izgledot na soodvetnata op{tina?

JAKIMOVSKI: Sigurno deka mo`e. Dokolku se saka s# se mo`e. Sredstvata nikoga{ ne bile dovolni, no mislam deka }e imame nekoj optimum i deka }e mo`eme da dademe nekoj rezultat. Ne rezultat od koj nie }e mo`eme da se falime, tuku gra|anite da po~uvstvuvaat podobar efekt od ona {to nie go rabotime.