ARHEOLO[KITE SADOVI - SVEDOCI NA MINATOTO

Svedo~ewata na sadovite kako da nemaat kraj. Tie se dvi`ele niz svetot zaedno so lu|eto i vo sebe primale vlijanija, no istite i gi prenesuvale od edni vo drugi race, od eden vo drug dom, od eden vo drug kraj na svetot. Nivnata istorija se menuva zaedno so istorijata na lu|eto, a pogledot frlen vrz formata, bojata, ornamentikata e pogled frlen vrz mnogute sitni par~enca od koi e sostaven `ivotot: soni{ta, `elbi, rastenija, `ivotni.

Dopirot so sadovite koi niz vekovi se sozdavani e vleguvawe vo poseben vid na prikazni kade sostavot na materijalot, na~inot na izrabotka, formata, bojata, ornamentikata, otkrivaat dali sadot e donesen od drugi prostori, dali e ne~ija kopija ili pak e odraz i na lokalnata tradicija, se razbira vo duhot na vremeto vo koe go sozdavale negovite majstori. Sadovite se navistina svedoci za istorijata i se ilustrativen dokument za civilizaciskite promeni, za preselbite, vlijanijata, tradicijata, estetikata, a se razbira i svedo{tvo za ~ove~koto poimawe i na ubavinata vo odredeni vremenski periodi.

Tavi za riba koi datiraat od bakarnoto vreme

Prekrasna amfora od Velu{ka tumba

Ritualno sad~e vo forma na p~enka - Tumba Maxari

Kako {to i denes najrazli~nite vidovi sadovi vo domovite ne se samo goli bezli~ni predmeti vo koi se gotvi, se stava hrana, im se prinesuva na gostite, taka i vo minatoto se vnimavalo kako }e izgledaat tie. Iako navidum se mali i bezna~ajni ne{ta sepak tie se del od ~ovekoviot `ivot so koi toj bil opkru`en od svoeto ra|awe, pa s# do smrtta.

Izgledot na sadovite vo neolitot (period koga lu|eto sozdavale so minimalen broj tehni~ki pomagala) govorat za nivnata kreativnost, za imaginacijata i pred s# za nivnata povrzanost za zemjata so koja bile vo direkten kontakt. Tie gi izrabotuvale svoite predmeti za doma}instvo davaj}i im formi od realniot svet koj gi opkru`uval (rastenija, `ivotni), no i od irealniot, soodvetno ukrasuvaj}i gi, za ~inot na konsumirawe na hranata da dobie podlaboka dimenzija, vnimavaj}i vo isto vreme i na estetskata strana. Del od pronajdenite sadovi na arheolo{kite nao|ali{ta se koristele pri izveduvawe na odreden ritual. Takvo e i ritualnoto sad~e za gotvewe so simboli~na forma na p~enka, pronajdeno na lokalitetot Tumba Maxari kraj Skopje, koe datira od {estiot milenium pred Hrista.

Tavite za riba koi poteknuvaat od bakarno vreme, (tret milenium pred Hrista), a pronajdeni na ustieto na Drim, svedo~at za malo par~ence od `ivotot na toga{nite lu|e kraj Ohridskoto Ezero. Vo niv, tie gi pe~ele ulovenite ribi (na dnoto mo`at da se zabele`at malite vdlabnatinki, vnimatelno podredeni, koi spre~uvale ribata da se zalepi za dnoto).

Pehar i...

...sad od Kale

Zoomorfen bokal pronajden na lokalitetot Skupi

Vo sedmiot milenium pred Hrista, od racete na toga{en majstor e izrabotena i edna prekrasna amfora pronajdena na lokalitetot Velu{ka Tumba, blizu Bitola.

A na Skupi kraj Skopje vo 1994 godina, na isto~nata nekropola, vo grob so kremacija arheolozite otkrija zoomorfen bokal od prviot vek po Hrista. Toj se koristel pri izveduvawe na ritualite i spored soznanijata na arheologot Len~e Jovanovska od Muzejot na grad Skopje, bokalot nemal nekoja pogolema upotrebna vrednost, bidej}i bil izraboten od terakota- slabo pe~ena glina.

Vo gorniot del na bokalot e pretstaven tradicionalno oblikuvan oven, a na dolniot postament vo forma na kvadar, na ~ii ~etiri strani se izraboteni plitki reljefni pretstavi, povrzani so kultot na Dionis. Bidej}i e pronajden vo grob, se pretpostavuva deka bil povrzan so del od pogrebnite rituali povrzani so kultot na Dionis, koj e edinstven od bo`estvata {to pove}e pati vo `ivotot umira i se ra|a, a od druga strana pak, ovenot e povrzan so kultot na psihoponot Hermes, koj gi vodi du{ite na umrenite vo podzemniot svet, objasnuva Jovanovska.

Arheologot Jovanovska potencira deka formite na sadovite zavisat od ekonomskoto nivo na lu|eto koi gi upotrebuvaat, no i deka vo periodot na 1-2 vek po Hrista za Skopskata kotlina se karakteristi~ni imitirani sadovi, no izraboteni od lokalnite majstori koi vnesuvaat i svoja kreacija, zadr`uvaj}i go vlijanieto od drugite periodi, osobeno od helenisti~kiot. Sadovite od keramika naj~esto gi imitirale sadovite od metal i staklo, a lokalnite sadovi se interesni zatoa {to pokraj imitacija na videnoto, vo sebe gi sodr`at i lokalnite belezi od regionot. Spored dosega pronajdenite naodi na Skupi, registrirano e postoewe na masovni rabotilnici vo ~etvrtiot vek, kade se izrabotuvale posebno karakteristi~ni sadovi {to ja so~inuvaat t.n. makedonska siva keramika, no i sadovi so pe~aten ornament.