DRAMSKI IGRI SO MASKI ZA SRE]A I ZDRAVJE

Na osmiot den po Bo`i} koga roditelite na mladenecot go izvr{ile evrejskiot obred obrezanie, vo spomen na ovoj nastan svetata crkva go vostanovila praznikot Obrezanie Gospodovo. Ovoj golem den se sovpa|a i so praznikot Sveti Vasilij koj e posveten na najpoznatiot vladika vo gradot Kesarija Kapadokiska.

Poradi sovpa|aweto so praznikot na Sveti Vasilij ovoj praznik vo narodot naj~esto e poznat kako Vasilica, {to asocira na veruvawata i obi~aite povrzani so Novata godina. Vasilica se praznuva vo periodot na t.n. Nekrsteni denovi, period {to trae od Bo`i} do Vodici koga, spored legendata, Isus ne bil krsten i |avolite se ma~ele da go izla`at da ne se krsti i da ne se ispolni voljata Bo`ja. I vo narodot se veruva deka ovie denovi se opasni za ~ovekot, bidej}i toga{ mrtvite se vo dvi`ewe i po zemjata {etaat vampiri, ve{terki, samovili i drugi ne~isti sili koi sakaat da mu napakostat.

Obi~aite i veruvawata povrzani so praznikot Vasilica poteknuvaat od predhristijanskiot period, no se zadr`ale i do den-dene{en, so cel da se obezbedi sre}a i napredok na poedinecot, no i na po{irokata zaednica.

Vo knigata "Makedonski narodni praznici i obi~ai" od d-r Marko Kitevski se veli deka na po~vata na etni~ka Makedonija se sre}ava edna dramska igra so maski, no pod razli~ni imiwa. Na primer, vo Ohridsko u~esnicite vo igrata se vikaat vasili~ari, vo Bitolsko - babari, vo Skopsko i vo Tikve{ijata - xamalari, vo Razlo{ko - survaskare, vo Kostursko i drugi mesta vo Makedonija - e{kari itn. Iako vo pove}e mesta ovaa dramska igra se igrala vo tekot na site dvanaeset nekrsteni denovi, sepak taa naj~esto e povrzana so praznikot Vasilica.

Ovoj praznik decata go proslavuvaat oddelno od vozrasnite, a se bliski do obi~aite i pesnite {to se izveduvaat na Badnik. Taka, na primer, i na Vasilica kako i na Badnik grupi deca najprvin okolu ognot, a potoa odej}i niz ku}ite niz seloto ili gradot, peat prigodni pesni za {to dobivaat podaroci. Vo nekoi mesta decata nosat pra~ki, drenovi ili slivovi, so koi gi udiraat starite i bolni lica so cel i tie da bidat zdravi i surovi kako pra~kata.

Vozrasnite za ovie proslavi se podgotvuvaat taka {to nabavuvaat pribor za maskirawe, predmeti za tropawe i pravewe vreva kako {to se yvonci, klopotarci, tene}iwa, tenxeriwa, no i muzi~ki instrumenti: gajdi, tapani i sli~no. Sozdavaweto golema vreva ne e samo za da se sozdade vesela atmosfera, tuku ima za cel i da gi ispla{i lo{ite duhovi.

Vo vasili~arskite dru`ini odat lu|e veselnici, lu|e {to znaat da se {eguvaat. Obi~aite {to pritoa gi izveduvaat pretstavuvaat vistinska narodna drama, so to~no opredeleni ulogi na u~esnicite, so maskirawe i drugi elementi prisutni vo folklorniot teatar.

Vo Skopsko, na primer, ovie dru`ini broele od 30 do 50 u~esnici od koi se izbirale ~etvorica "maskaraxii". Me|u niv dvajca bile "starci", a drugite dvajca gi igrale ulogite na dve mladi `eni - nevestata i orvanata. Drugite u~esnici vo tajfata bile "deca" ili "vojnici". Vo igrata {to ja igrale, dobriot starec go ubival lo{iot, {to zna~i obezbeduvawe na blagosostojba vo ku}ata i bogat rod na zemjodelskite kulturi.

Vo Gornoxumajsko ovie dru`ini broele 15 - 20 mom~iwa i se vikale "survaskare". Eden od niv se maskiral vo me~ka, drug me~kar, a tret se maskiral vo nevesta i sli~no.

Ovie vasili~arski dru`ini ja posetuvale sekoja ku}a, a ako se slu~elo da ne gi pu{tat, pravele {teta i naj~esto kr{ele ne{to vo dvorot. Se vnimavalo dve vasili~arski dru`ini da ne se sretnat, za{to redovno doa|alo do tepa~ki {to traele s# dodeka nekoj ne zaginel, za {to svedo~at toponimite Vasili~arski grob, Babarski grob itn. {to gi ima niz cela Makedonija.

Vo ju`nite delovi na Makedonija posebno mesto imat Rusaliite, obi~aj poznat i kaj drugite narodi, koj se izveduva dvanaeset dena od Bo`i} do Vodici, vo takanare~enite nekrsteni, pogani denovi.

Na sli~en na~in kako i Vasili~arite, i rusaliite najprvin so strogo pridr`uvawe kon odredeni pravila, a potoa so svirki i najpove}e so zamavnuvawe so sabjite, gi brkaat lo{ite demoni i bolestite. Zatoa, rusaliite igraj}i gi rusalskite ora zamavnuvaat so sabjite niz vozduhot, se zatr~uvaat kon nekoj bolen i zamavnuvaat so sabjite nakaj nego, rasteruvaj}i gi lo{ite duhovi.

Pripadnicite na ovie rusalski dru`ini so zadovolstvo bile primani vo sekoj dom i bile daruvani so razni podaroci: grav, meso, vino, volna i drugi. Podarocite nikoga{ ne gi zemale so sebe, tuku gi podaruvale za izgradba na crkva, u~ili{te i drugo i zatoa koga po dvanaeset dena se vra}ale doma, bile sre}ni {to u~estvuvale vo humana misija. Vo tekot na tie dvanaeset dena se pridr`uvale kon mnogu strogi pravila. Taka, na primer, vo tekot na tie denovi mol~ele, ne smeele da se pozdravuvaat, nitu da se krstat, nitu da blagoslovuvaat, ne smeele da se vrtat nazad, ne smeele da gazat voda, ne smeele da spijat so `enite, nitu da pijat vino i sli~no.

Koga rusaliite }e gi zavr{at svoite igri eden den pred Vodici, na Nejatka ili Vodokrst vo o~i na Bogojavlenie, se vra}ale vo seloto i odele vo crkva kade {to sve{tenikot peel molitva na sekoj rusalija posebno. Vo crkvata rusaliite vleguvale so sabjite nagore, a izleguvale so sabjite svrteni so vrvot nadolu kako poklonenie i prifa}awe na novata vera. Po ovoj ~in, kako vistinski hristijani se krstat, dr`at sve}i vo racete i baknuvaat ikoni.

Pripadnicite na rusalskite dru`ini so zadovolstvo bile primani vo sekoj dom i bile daruvani so razni podaroci: grav, meso, vino, volna i drugi. Podarocite nikoga{ ne gi zemale so sebe, tuku gi podaruvale za izgradba na crkva, u~ili{te i drugo i zatoa koga po dvanaeset dena se vra}ale doma, bile sre}ni {to u~estvuvale vo humana misija. Vo tekot na tie dvanaeset dena se pridr`uvale kon mnogu strogi pravila. Taka, na primer, vo tekot na tie denovi mol~ele, ne smeele da se pozdravuvaat, nitu da se krstat, nitu da blagoslovuvaat, ne smeele da se vrtat nazad, ne smeele da gazat voda, ne smeele da spijat so `enite, nitu da pijat vino i sli~no.