KULTURA

Atina Apostolova, dolgogodi{en makedonski estraden umetnik

SO NASMEVKA I PESNA DO MAKEDONSKITE SRCA

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Denes sum vozrasna `ena, imam svoj prepoznatliv stil na peewe, no ponekoga{ vo moite pesni vmetnuvam i nekoi momenti od duhovnata muzika {to mi pri~inuva golemo zadovolstvo i me ispolnuva
  • Nastapuvam i na televizija i na radio, no ne odbivam da nastapam ni vo kafeana, zatoa {to za mene onoj koj ne saka da nastapuva vo kafeana ne e vistinski peja~. Tokmu na ova mesto peja~ot so svojata interpretacija vo `ivo mo`e da gi poka`e svoite vistinski kvaliteti

Atina Apostolova, estraden umetnik, sekoga{ nasmeana i vesela, so svojata interpretacija dopira do srcata na nejzinite obo`uvateli i qubiteli na makedonskata narodna pesna. Taa e boemski peja~, pee pesni za du{a koi niedna li~nost koja ja saka muzikata ne go ostava ramnodu{en. Rodena e vo Prespa, Egejska Makedonija, vo edno malo selo nare~eno Lak, no svoeto detstvo go pominuva vo Skopje. So peewe se zanimava u{te od najranata mladost i denes toa i e izvor na egzistencija, iako ima zavr{eno Ekonomski fakultet.

So pesnata se dru`am u{te od detskite godini, zatoa {to vo moeto semejstvo sekoga{ be{e prisutna muzikata. Rasnev vo siroma{no semejstvo, so mnogu deca, no site bevme so vesel i bogat duh. ^estopati go slu{av mojot dedo kako gi obnovuva{e i pee{e crkovnite pesni i ottoga{ pa do den denes odam vo crkva da go slu{am crkovniot hor koj gi pee tokmu tie pesni koi me potsetuvaat na moeto detstvo, veli Atina Apostolova. Denes sum vozrasna `ena, imam svoj prepoznatliv stil na peewe, no ponekoga{ vo moite pesni vmetnuvam i nekoi momenti od duhovnata muzika {to mi pri~inuva golemo zadovolstvo i me ispolnuva.

Glasot so koj ispea mnogu pesni i sekako }e ispee u{te mnogu, go nasleduva od nejziniot dedo koj bil pop. No, taa ne e edinstvenata li~nost koja go nasledila dedoviot talent.

Mojot tatko, koj ne be{e muzi~ki obrazovan, svire{e na klarinet, a negoviot talent za muzika go prezentira{e po makedonskite egejski svadbi. Za moja sre}a, otkrivaj}i ja mojata muzi~ka talentiranost, tatko mi u{te na petgodi{na vozrast me zapi{a vo muzi~ko u~ili{te. Tamu u~ev da sviram na klavir s# do ~etvrto oddelenie. Inaku, mojot prv nastap be{e u{te koga bev tinejxerka. Mojata nastavni~ka po muzika me povika da u~estvuvam vo edna emisija toga{ nare~ena "Mikrofonot e va{" (ne{to sli~na kako dene{nata "Va{ite 5 minuti") i ja osvoiv prvata nagrada, a ja peev pesnata "Ne si go prodavaj Koqo ~iflikot". Toa be{e i prvata moja snimka koja mnogu ~esto si ja slu{am, raska`uva Atina.

VISTINSKA PROFESIJA

Na moe golemo zadovolstvo i den-deneska profesionalno se dru`am so mikrofonot, iako imam zavr{eno Ekonomski fakultet. Fakultetot go iskoristiv za mnogu kuso vreme i toa samo za privatni celi. No, muzikata be{e posilna od ekonomijata i ja izbrav za vistinska moja profesija, veli Apostolova. Jas se smetam za kompleten peja~, muzi~ki rabotnik, bidej}i ne sum kako onie svileni peja~i kako {to gi narekuva narodot. Nastapuvam i na televizija i na radio, no ne odbivam da nastapam ni vo kafeana, zatoa {to za mene onoj koj ne saka da nastapuva vo kafeana ne e vistinski peja~. Tokmu na ova mesto peja~ot so svojata interpretacija vo `ivo mo`e da gi poka`e svoite vistinski kvaliteti.

Atina e sre}na {to e rodena vo vreme koga mnogu se cene{e muzi~kiot talent, vo vreme koga onoj koj ima ubav glas mo`e{e lesno da se iska~i na makedonskata folk-scena. Na mladi peja~i koi imaat talent, denes im e mnogu te{ko da se izborat za mesto vo estradata, zatoa {to pove}e vladee biznisot otkolku kvalitetot. Denes tie treba da platat mnogu za da otpeat edna pesna. Ako toa ne go napravat, peeweto }e im ostane samo pusta `elba.

ZASITENI OD FESTIVALI

Za nejzinite uspesi govorat brojnite nagradi i u~estvuvawa na narodnite festivali kako "Valandovo", "Cvetnici" itn. So u~estvo na festivalot "Valandovo" Atina ostavi pe~at vo folklornite dosieja, no so tekot na vremeto ovoj festival se gubi, taka {to pesnite ne traat. Dene{nite festivali ja izgubija nekoga{nata ubavina poradi nastanatite negativni sostojbi na folklornata estrada. I tokmu poradi taa pri~ina Atina poretko ja gledame na sega{nite festivali.

Premnogu sme zasiteni od golemiot broj festivali, taka {to pesnite pominuvaat nezabele`ani i nedoslu{ani. Edinstveno mo`am da go pofalam samo noviot festival na "Radio Ros" kade {to be{e prepolna salata i se ~uvstvuva{e golemo zadovolstvo i me|u publikata i me|u nas - peja~ite. Mo`ebi festivalot be{e uspe{en zatoa {to nema{e dodeluvawe na nagradi, gi nema{e onie igri zad kulisite kade glaven akter se parite, tuku ednostavno toj festival be{e samo dru`ewe so pesnata. Atina za sre}a dobi mnogu nagradi bez valkani igri i toa za interpretacija za koja odlu~uva narodot, veli Apostolova.

Atina Apostolova dosega ima snimeno ~etiri kaseti od koi tri se snimeni vo Belgrad, dodeka za `al, samo edna e snimena vo Makedonskata radiotelevizija. Ima ispeano mnogu pesni, a za niv se gri`at Van~o Tarabunov, Milan Zafkov, Nikola Mitrovi}, dodeka tekstovite gi pi{uvaat Orce Zafirovski, Radmila Mitrovi} i Ognen Nedelkovski. Najmnogu uspeh mi donese "Usni rumeni" na Zafkov, a kasetata ja izdadov za Diskos - Belgrad. Se prodade vo srebren tira`, okolu pedeset iljadi primeroci. No, zadovolna sum i od "Cela ve~er }e ti peam" koja dostigna tira` od {est iljadi primeroci, veli Atina.

Kako poznata makedonska peja~ka ima gostuvano i nadvor od Makedonija i toa vo Kanada, Amerika, Avstralija, dodeka vo Evropa bila ~est gostin. Vo posledno vreme ima mnogu pokani od na{ite sonarodnici za semejni veselbi, a tie pokani se dokaz deka s# u{te ja smetaat za vrven interpretator na narodni pesni. Vo Grcija nema gostuvano nitu edna{, bidej}i e tamu rodena. Ja poznavaat kako peja~ i sekoga{ e odbivana.

Pred mnogu godini imav pokana, veli Atina, zaedno so Zafir Haximanov da peam na "Makedonskite ve~eri vo Solun", no od ve}e poznatite pri~ini ne dobiv viza.