SO "HOTEL EVROPA" VO EVROPA

Nacionalnata programa za kultura, od koja se o~ekuva mnogu, sepak ne be{e donesena do krajot na 2000 godina. Edinstveno s# u{te e prisutno vetuvaweto od Ministerstvoto za kultura deka toa nabrgu }e se slu~i.

Me|unarodnite faktori, pak, ~estopati n# potsetuvaa na va`nosta na ovoj sektor, pa pod toj postojan pritisok i so finansiska poddr{ka od FARE-programata za kulturniot razvoj vo Makedonija, zapo~naa da se realiziraat brojni proekti koi zna~ea pojdovna to~ka za napredok na zakr`laveniot kulturen razvoj.

Iako postoeja i postojat nezadovolstvata vo ovoj sektor, sepak Makedonija bele`i i brojni uspesi vo kulturata koi se dovolno golemi za taa da se gordee so niv.

Izlo`bata na tradicionalnot nakit i kitewe na Muzejot na Makedonija, {to se odr`a vo Nacionalniot muzej na umetnosta i nacionalnata tradicija vo Rim, vo ramkite na manifestacijata "Makedonija vo ~est na Sveti Kiril", ponudi 219 par~iwa nakit, 20 delovi od nosija i 28 fotografii na nakit. Za uspehot na izlo`bata dovolno govori podatokot deka doma}inite baraa prodol`uvawe.

So triumfalniot pat na makedonskite ikoni {to zapo~na u{te vo 1999 godina vo Pariz i Rim, Muzejot na Makedonija postigna u{te eden uspeh. Stanuva zbor za izlo`bata na ikoni organizirana vo edna od kulturnite prestolnini vo Evropa - Krakov. Ovaa godina vizantiskiot ikonopis }e patuva i ponatamu i toa vo sanktpetersbur{kiot "Ermita`".

Na po~etokot na minatata godina Skopje dobi dve zna~ajni postojani muzejski izlo`bi. Vo ramkite na odbele`uvaweto na 50-godi{ninata od postoeweto na Muzejot na grad Skopje, otvorena e postojana arheolo{ka izlo`ba. Od vkupno 15.000 vredni predmeti, so koi raspolaga ovoj Muzej, prezentirani se 230 naodi od prva kategorija. Tie pretstavuvaat pregled na najzna~ajnite arheolo{ki lokaliteti i nedvi`ni spomenici od skopskiot region.

Ne{to podocna i vo Umetni~kata galerija "Skopje", vo prostoriite na Dautpa{iniot amam, be{e otvorena postojanata izlo`ba na makedonskata likovna umetnost. So vnimatelno izbraniot presek na 200 dela od 60-ina avtori i na 11 ikoni od 14 do 19 vek, nacionalnata postavka ja raska`uva vozbudlivata prikazna za razvojot na makedonskata likovna umetnost.

Vreden za spomnuvawe e dramskiot tekst na Goran Stefanovski "Divo meso" niz dve izvedbi, vo rastojanie od dve decenii, bidej}i odbele`a dva vrva na teatarskata umetnost vo Makedonija. Ako prvata praizvedba vo dale~nata 1979 godina vo re`ija na Slobodan Unkovski be{e proglasena za najdobra makedonska pretstava na 20 vek, makedonskata teatarska umetnost svojot vrv vo 2000 godina, pak, go dostigna so istata pretstava, no ovoj pat imenuvana kako "Divo meso - nova generacija" vo re`ija na Aleksandar Popovski.

Na 100 godi{niot jubilej na Vojdan ^ernodrinski, osnovopolo`nikot na makedonskiot teatar, se seti samo Narodniot teatar vo Bitola. So praizvedbata na "Makedonska krvava svadba" po stoti pat, se potsetivme na najmitskata pojava vo sevkupnata makedonska dramaturgija.

Minatata godina, na{iot kandidat za nagradata "Balkanika", Mihail Renxov, do posleden moment be{e mnogu blisku do nagradata, duri i be{e proglasen za pobednik, no od nepoznati pri~ini ne ja dobi. Ovoj poznat poet konkurira{e so prekrasnata poetska kniga "Psalmi" koja treba{e zaslu`no da ja dobie ovaa nagrada {to se dodeluva za najdobro literaturno ostvaruvawe na balkanskite prostori.

Potrebno e da se spomne i neodamne{nata promocija na knigata "200 krstovi na Makedonija" koja pretstavuva del od proektot "Makedonija-bibliska zemja" ~ij nositel e makedonskiot biznismen Trifun Kostovski. Pojavuvaweto na knigata na krajot od minatata godina, koga niza zemji vo svetot i na crkovno i na dr`avno nivo go odbele`uvaat golemiot jubilej "2000 godini hristijanstvo", e isklu~itelen pridones za makedonskata istorija i nauka.

Idejata koja ja inicira{e i vo 2000 godina ja ostvari Makedonskata filharmonija i dade golema ekskluzivnost vo po{irokata kulturna javnost, e formiraweto na Balkanskata filharmonija. Nastapot na Balkanskata filharmonija na otvoraweto na Skopsko leto kade filharmoni~arite od Grcija, Bugarija, Romanija, Bosna i Hercegovina i Makedonija poka`aa deka Balkanot e mesto kade {to uspeva muzikata.

Za mladiot pijanist, Simon Trp~eski, 2000 godina be{e godina na uspeh. Osvojuvaj}i go vtoroto mesto na renomiraniot Me|unaroden natprevar za pijanisti {to sekoja treta godina se odr`uva vo Rojal festival holot vo London, Trp~eski stana moralen pobednik na koj, me|u drugite, tipuva{e i princot ^arls. Pokraj 600 umetnici od celiot svet, mladiot Simon stigna do finaleto i poka`uvaj}i gi svoite kvaliteti se izbori za nagrada.

Vo presret na noviot milenium, vo Makedonija zapo~na da se snima zna~aen del od filmot "Pra{ina" na na{iot svetski poznat re`iser Mil~o Man~evski. Ovaa anglisko-germansko-italijansko-makedonska koprodukcija e najskapiot evropski film koj treba da bide zavr{en ovaa godina. Za "Pra{ina" se govori deka }e bide film {to }e ja vnese Makedonija na svetskata filmska mapa.

Minatata godina bea potpi{ani dogovori za snimawe na u{te dva filma. Ivan Trajkov }e snima film na tekst od ^ingo, a Antonio Mitri}evski -"MME" na Dejan Dukovski.

Vo 2000 godina be{e promovirana i makedonskata filmska enciklopedija "Vekot na filmot vo Makedonija".